Digitalizacija prinaša številne prednosti, hkrati pa se povečuje tudi število kibernetskih incidentov. Napadi so vse bolj ciljno usmerjeni, sofisticirani in pogosto finančno ali politično motivirani. Direktiva NIS2 postavlja višje zahteve glede zaščite omrežij in informacijskih sistemov.
Osebni podatek ima pomembno vlogo v poslovanju. Varovanje osebnih podatkov je ključnega pomena za vsako organizacijo. nepravilno ravnanje lahko vodi do pravnih posledic in izgube zaupanja. Vsaka organizacija mora zagotoviti tehnične in organizacijske ukrepe za zaščito osebnih podatkov.
Direktiva NIS 2 je v veljavo stopila leta 2023 in nasledila predhodno direktivo NIS iz leta 2016. Nova pravila pomembno vplivajo na področje kibernetske varnosti. Direktiva predstavlja temelj sodobne zaščite pred digitalnimi grožnjami. Podjetja v EU se morajo zahtevam prilagoditi, cilj pa je povečanje odpornosti kritičnih sistemov.
V zadnjih letih področje informacijske varnosti pridobiva na svoji pomembnosti. Predvsem zaradi digitalizacije na vseh nivojih organizacij, informacije postajajo zelo pomembno strateško sredstvo. Povečuje pa se tudi število kibernetskih napadov in incidentov, ki so povezani z informacijsko varnostjo. Pri tem ima pomembno vlogo penetracijski test, ki preverja ranljivost organizacij.
Evropska direktiva NIS 2 in slovenski Zakon o informacijski varnosti (ZInfV) prinašata nove obveznosti za organizacije. Namenjena sta predvsem krepitvi odpornosti proti kibernetskim grožnjam. Bistven vpliv imata na podjetja, ki delujejo na področjih kritične infrastrukture in digitalnih storitev.
Digitalna varnost predstavlja eno največjih prioritet tako za podjetja kot za posameznike. Število incidentov, povezanih s hekerskimi napadi, v Sloveniji strmo narašča. Statistični podatki SI-CERT za prvo polovico leta 2025 kažejo zaskrbljujoče trende.
Hekerski napad je namerno dejanje posameznika ali skupine, ki poseže v informacijski sistem. Cilj napada je najpogosteje kraja podatkov, finančna škoda ali zgolj motenje normalnega delovanja sistema. Pri tem hekerji uporabljajo različne metode, kot so zlonamerna programska oprema, ribarjenje ali napadi z izsiljevalskimi virusi.
V današnjem digitalnem svetu je varnost ključnega pomena. Napadi na spletne sisteme so vse bolj pogosti in napadalci so vse bolj prefinjeni. Organizacije in tudi posamezniki morajo poznati osnovne načine zaščite ter se zavedati, zakaj je kibernetska varnost tako pomembna.
Penetracijski test je oblika etičnega ”hekanja”, ki jo izvajajo strokovnjaki za kibernetsko varnost. Predstavlja načrtovan napad na infrastrukturo organizacije. Na podlagi tega se pridobi oceno stopnje varnosti sistema, brez, da bi obstajalo resnično tveganje.
23. maja 2025 je bil na predlog državnega zbora sprejet nov Zakon o informacijski varnosti (ZInfV-1). Le-ta predstavlja pomemben korak h krepitvi kibernetske varnosti Republike Slovenije. Poleg tega prinaša tudi bolj celovito ureditev nacionalnega sistema informacijske varnosti.