Delovni čas
Pon - pet: 9.00 - 14.00
Pon - pet: 9.00 - 14.00
Robustnost je temeljna lastnost sodobnih kritičnih objektov. Nanaša se na sposobnost sistema, da vzdrži motnje, napake ali napade. V času hitrih sprememb je bistvena za varno delovanje celotne družbe. Številni sektorji so odvisni od stabilnega delovanja infrastrukture, zato je načrtovanje le-te pomemben strateški cilj.
Pomeni sposobnost sistema, da nadaljuje delovanje kljub obremenitvam ali delnim okvaram. Pri kritični infrastrukturi je le-ta izjemnega pomena. Vsaka motnja vpliva na prebivalce, gospodarstvo in varnost. Zagotavljanje robustnosti zato zahteva celovit pristop. Omogoča stabilno delovanje tudi med tehničnimi napakami. Sistem mora delovati, čeprav je posamezen element ogrožen. Zato je robustnost temelj načrtovanja kritičnih objektov. Arhitektura sistemov mora vključevati redundanco, segmentacijo in varnostne mehanizme. Le tako je robustnost zagotovljena v dolgem obdobju. Organizacije vlagajo vanjo, ker želijo preprečiti gospodarsko škodo. Izpadi so dragi in vplivajo na zaupanje. Zmanjšuej tudi možnost napak, hkrati pa izboljšuje odpornost poslovnih procesov. Čeprav je tehnični pojem, vključuje tudi organizacijske ukrepe. Usposabljanje zaposlenih in procesne izboljšave povečujejo robustnost celotnega sistema.
Načrtovanje robustnih sistemov zahteva premišljen pristop. Robustnost je rezultat strateškega načrtovanja, rednih testiranj in tehničnih nadgradenj. Pri kritičnih objektih je še posebej zahtevna, saj je infrastruktura pogosto kompleksna in medsebojno povezana. Prvi korak je identifikacija ranljivosti. Robustnost se krepi, ko organizacije razumejo svoje šibke točke. Drugi korak so tehnični ukrepi, kot so dvojni sistemi, varnostne kopije in zaščitni mehanizmi. Tretji korak so redne simulacije. Testiranje pokaže, ali robustnost dejansko deluje v praksi. Le-ta je pomembna tudi pri digitalnih sistemih. Kibernetski napadi zahtevajo robustno arhitekturo. Sistemi morajo ostati delujoči tudi ob napadih. Zato jo povezujemo tudi s kibernetsko varnostjo. Vzpostavitev močnih kontrol, spremljanje anomalij in odzivni protokoli krepijo robustnost. Robustnost ni enkratni projekt. Je stalna obveznost organizacije. Le z neprekinjenimi izboljšavami lahko zagotovimo, da kritični objekti ostanejo stabilni. Kot taka podpira razvoj varnega in odpornega okolja.
Robustnost in odpornost sta pogosto povezani, vendar nista enaki. Prvi pojem pomeni stabilnost med motnjami, medtem ko odpornost opisuje sposobnost okrevanja po incidentu. Sistemi z visoko robustnostjo lažje ohranijo delovanje, kar zmanjšuje obseg škode. Odpornost pa omogoča hitro vrnitev v normalno stanje. Skupaj tvorita celovit pristop k zaščiti kritičnih objektov in infrastrukture. Več o odpornosti pa si lahko preberete na: LINK.
Pomeni, da sistemi ostanejo stabilni in delujoči tudi ob napakah, obremenitvah ali motnjah. Omogoča zanesljivo delovanje ključnih objektov.
Organizacije jo lahko izboljšajo z rednimi analizami tveganj, tehničnimi nadgradnjami, usposabljanji, redundanco in testiranjem postopkov.
Preprečuje izpade, ker sistem ostane stabilen med motnjami. Odpornost pa poudarja hitro obnovo po motnji. Oba pristopa se pogosto dopolnjujeta.
Infocenter
V podjetju MD svetovanje d.o.o. stremimo k temu, da mora biti internet dostopen vsem, ne glede na njihove okoliščine ali zmožnosti. Zato smo se zavezali k zagotavljanju spletnega mesta, ki je dostopno najširšemu možnemu krogu uporabnikov.
Pri tem seveda upoštevamo zahteve Zakona o dostopnosti do informacijskih izdelkov in storitev za osebe z invalidnostmi (ZDPSI) ter Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA) ter si prizadevamo čim dosledneje upoštevati Smernice za dostopnost spletnih vsebin (WCAG) 2.1 v skladu z ravnijo AA, kot jih določa Konzorcij za svetovni splet (W3C). Te smernice opisujejo, kako narediti spletne vsebine dostopne osebam z različnimi oblikami oviranosti. Upoštevanje teh smernic nam pomaga zagotavljati, da je spletno mesto dostopno vsem – slepim in slabovidnim osebam, uporabnikom z motoričnimi, vidnimi, kognitivnimi in drugimi oviranostmi.
Naše spletno mesto uporablja različne tehnologije, ki omogočajo čim višjo raven dostopnosti. Vgrajen je uporabniški vmesnik za dostopnost, ki uporabnikom z določenimi oblikami oviranosti omogoča prilagoditev videza in funkcionalnosti spletnega mesta svojim potrebam.
Poleg tega spletno mesto uporablja aplikacijo, ki temelji na umetni inteligenci in v ozadju neprestano optimizira dostopnost spletnega mesta. Ta aplikacija samodejno prilagaja HTML kodo, izboljšuje uporabniško izkušnjo za slepe uporabnike, ki uporabljajo bralnike zaslona, in omogoča navigacijo z uporabo tipkovnice za gibalno ovirane uporabnike.
Če zaznate nepravilnost ali imate predlog za izboljšavo, bomo veseli vašega sporočila. Pišete nam lahko na elektronski naslov: info@infocenter.si
Naše spletno mesto uporablja tehnologijo ARIA (Accessible Rich Internet Applications) in prilagojeno vedenje elementov, da slepim in slabovidnim uporabnikom omogoča branje in uporabo vsebin preko bralnikov zaslona. Ko uporabnik z bralnikom zaslona vstopi na spletno mesto, prejme poziv za preklop v profil za bralnik zaslona, kar mu omogoči učinkovito navigacijo in uporabo funkcij.
Optimizacija za bralnike zaslona: V ozadju teče proces, ki analizira sestavne dele spletnega mesta in zagotavlja sprotno skladnost tudi ob posodobitvah. Uporabljamo nabor atributov ARIA za označevanje obrazcev, ikon (npr. za družbena omrežja, iskanje, košarico), elementov z vlogami (gumbi, meniji, pogovorna okna ipd.), ter za natančno označevanje slik z nadomestnim besedilom (ALT), tudi z uporabo optičnega prepoznavanja znakov (OCR), če slika vsebuje besedilo.
Uporabniki lahko kadar koli vključijo način za bralnik zaslona s kombinacijo tipk Alt+1. Ob vstopu na spletno mesto bodo uporabniki samodejno pozvani k vklopu načina bralnika zaslona.
Te prilagoditve so združljive z vsemi glavnimi bralniki zaslona, vključno z JAWS, NVDA, VoiceOver in TalkBack.
Optimizacija navigacije s tipkovnico: Proces v ozadju prilagodi HTML kodo in doda vedenjske skripte v JavaScriptu, da omogoči popolno uporabo spletnega mesta s tipkovnico.
To vključuje:
navigacijo z Tab in Shift+Tab,
upravljanje spustnih menijev s smernimi tipkami,
zapiranje z Esc,
aktivacijo gumbov z Enter,
premikanje med možnostmi s smernimi tipkami ter izbor z Preslednico ali Enter.
Uporabnikom so na voljo tudi bližnjice, kot so:
M (meni),
H (naslovi),
F (obrazci),
B (gumbi),
G (grafike).
Na voljo so hitri meniji za preskok na vsebino, dostopni s tipko Alt+1, ali kot prvi elementi pri navigaciji s tipkovnico. Pri pojavnih oknih sistem samodejno prestavi fokus tipkovnice nanje in onemogoči premik fokusa izven okna.
Način za epileptike: onemogoči utripajoče animacije in nevarne barvne kombinacije.
Način za slabovidne: prilagoditve za slabši vid, tunelski vid, katarakto, glavkom ipd.
Način za kognitivne motnje: prilagoditve za disleksijo, avtizem, možganske kapi ipd.
Način prijazen za ADHD: zmanjša moteče elemente in izboljša osredotočenost.
Način za slepe: popolna združljivost z bralniki zaslona (JAWS, NVDA, VoiceOver, TalkBack).
Profil za navigacijo s tipkovnico: prilagoditve za osebe z gibalnimi oviranostmi.
Prilagoditve pisave: povečava/pomanjšava, sprememba pisave, razmiki, poravnava, višina vrstic ipd.
Prilagoditve barv: profili kontrasta (svetel, temen, inverzni, monokromatičen), zamenjava barv ozadja, besedila in naslovov.
Animacije: možnost onemogočanja animacij, vključno z videi, GIF-i in CSS prehodi.
Označevanje vsebine: poudarjanje povezav, naslovov, fokusiranih ali prehodnih elementov.
Izklop zvoka: uporabnikom z občutljivostjo na zvok omogoča takojšnje utišanje.
Podpora kognitivnim motnjam: integracija iskalnika z Wikipedijo in Wikislovarjem za razlago izrazov.
Dodatne funkcije: sprememba kazalca, način tiskanja, virtualna tipkovnica ipd.
Prizadevamo si podpreti kar največ različnih brskalnikov in tehnologij za pomoč, da bi lahko uporabniki izbrali najbolj primerna orodja z minimalnimi omejitvami. Podpiramo več kot 95 % tržnega deleža, vključno z: Google Chrome, Mozilla Firefox, Microsoft Edge, Apple Safari, Opera, JAWS in NVDA.
Kljub našim najboljšim prizadevanjem se lahko zgodi, da določene strani ali deli spletnega mesta še niso popolnoma dostopni ali so še v procesu prilagoditve. Stalno izboljšujemo dostopnost, razvijamo nove funkcije in uvajamo sodobne tehnologije, da bi dosegli optimalno raven dostopnosti v skladu s tehnološkim napredkom.
Za dodatne informacije ali pomoč nas kontaktirajte na: info@infocenter.si