Davčna odgovornost direktorja v organizaciji

Davčna odgovornost direktorja se nanaša na njegovo dolžnost in odgovornost za pravilno izpolnjevanje davčnih obveznosti organizacije, ki jo vodi. Kot direktor je odgovoren za zagotavljanje pravilnega obračunavanja, plačevanja in poročanja davkov v skladu z veljavnimi davčnimi predpisi.

Davčna odgovornost direktorja lahko vključuje:

• Obveznost pravočasnega in pravilnega predložitve davčnih prijav, kot so davčne napovedi, obračuni DDV (davek na dodano vrednost), obračuni davka od dohodka pravnih oseb itd.
• Pravilno izpolnjevanje davčnih obveznosti, vključno z obračunavanjem in plačevanjem davkov ter prispevkov za socialno varnost.
• Pravilno evidentiranje in dokumentiranje davčno relevantnih poslov in transakcij, kot so računi, potni nalogi, pogodbe in druga dokumentacija.
• Sodelovanje z davčnimi organi pri revizijah, preverjanju in pojasnjevanju davčnih zadev ter zagotavljanje zahtevanih informacij in dokumentacije.

Davčna odgovornost povezanih oseb

Povezane osebe so v skladu z Zakonom o dohodnini (ZDoh-2) osebe, ki so povezane v kapitalu, upravljanju in nadzoru. »Šteje se, da oseba nadzira drugo osebo, kadar ima lastniški delež ali pravico do lastniškega deleža v višini najmanj 25% v obliki vrednosti vseh deležev ali v obliki glasovalne pravice na podlagi lastniških deležev v konkretni osebi. Za namene določitve nadzora se šteje, da ima določena oseba v lasti vse lastniške deleže, ki jih ima neposredno ali posredno v lasti katerakoli oseba, ki je povezana s to določeno osebo« (16. člen ZDoh-2). Do petega v mesecu je obrestna mera med povezanimi osebami objavljena na spletnih straneh AJPES, FURS, Ministrstva za finance itd.

V primeru, da je obrestna mera nižja ali višja od določene, je treba za razliko popravljati davčno osnovo, nato obračunati in plačati davek od dohodka pravnih oseb (17%), oziroma dohodnino v primeru fizičnih oseb (25%).

V primeru zavezanca (rezident ali nerezident), ki opravlja dejavnost v poslovni enoti ali preko nje v Sloveniji ter ustvari dobiček pri prodaji lastniških deležev v gospodarskih družbah, se iz davčne osnove izvzame 50% dobička. Pogoj za to je, da je lastnik z ustvarjenim dobičkom pri kapitalu udeležen v kapitalu pri upravljanju druge osebe tako, da je imetnik poslovnega deleža/delnic v višini najmanj 8%, da udeležba v kapitalu nepretrgoma traja vsaj šest mesecev, družba, kjer je delni lastnik, pa je zaposlovala vsaj eno osebo za polni delovni čas.

Inšpektorji preverjajo pravilnost evidentiranja poslovnih dogodkov, ki morajo biti podprti s pravilnimi in verodostojnimi knjigovodskimi listinami (potrdile so jih pooblaščene osebe) ter ne smejo zbujati dvomov, ali so se sploh zgodili oziroma ne smejo biti v nasprotju z registracijo podjetja/samostojnega podjetnika.

Davčni nadzor nad poslovanjem se izvaja:

• pri preverjanju pravilnega evidentiranja in obračunavanja bonitet zaposlenih, določenih s pogodbo o zaposlitvi/aneksom k pogodbi o zaposlitvi (npr. uporaba službenega vozila v zasebne namene, posojila po ugodnejši obrestni meri, popust pri prodaji blaga in storitev …). Znesek bonitete na določi s primerljivo tržno ceno,
• pri izplačilih stroškov službenih poti (registracija poslovanja, upravičenost pridobitev prihodkov na podlagi službenih potovanj),
• pregledu navideznih službenih poti,
• pri pregledu izplačila in obračuna akontacij za službena potovanja doma in v tujini,
• pregledu stroškov intelektualnih storitev,
• pri pregledu stroškov storitev v zvezi s pogodbami civilnega prava (avtorske, podjemne, prokuri, študentsko delo …),
• pregledu obračunov stroškov dela,
• pri pregledu obračunov višine regresa za letni dopust glede na čas izplačila in pravilno obdavčitev,
• pregledu pravilnih obračunov in davčnih obračunov inventurnih primanjkljajev pri popisu premoženja,
• pri pregled pravilnih metod vrednotenja, obračuna zalog materiala, nedokončane in dokončane proizvodnje,
• preverjanje pravilnih obrazložitev glede letnega dovoljenega kala zalog,
• preverjanje stroškov reprezentance, pogostitev, obdaritev zaposlenih,
• obračun dohodnine pri dajanju daril poslovnim partnerjem in zaposlenim ter njihovim družinskim članom

Pri poslovanju je treba ločevati med davčnim prekrškom in davčno napako. Za davčni prekršek gre pri nenamernih pomotah, ki se pojavljajo v računovodskih izkazih, pri matematičnih oziroma pisarniških napakah v evidencah in računovodskih podatkih ter pri napačnem razumevanju ali spregledu davčnih pravil. Na drugi strani davčna napaka pomeni namerno oziroma napačno predstavitev računovodskih informacij, kot na primer prikazovanje, ponarejanje, spreminjaje evidenc in dokumentov, nezakonito prisvajanje sredstev, prikrivanje/opuščanje učinkov poslovnih dogodkov v evidencah in knjigovodskih listinah, evidentiranje poslovnih dogodkov, ki se niso zgodili, napačno uporabo računovodskih pravil.

Najpogosteje je prekršek storjen tako, da davčni obračun vsebuje nesresnične, nepopolne ali nepravilne podatke. Če davčni zavezanec pravilno davčnemu organu predloži samoprijavo, davčna odgovornost za prekršek ne obstaja. Pravna oseba/samostojni podjetnik/oseba, ki samostojno opravlja dejavnost, pa od premalo plačanega ali neplačanega davka obračuna in plača obresti po evropski medbančni obrestni meri.

Blog: https://infocenter.si/odgovornost-direktorja-na-davcnem-podrocju/