Kibernetska grožnja

Kibernetska grožnja - preverite katere panoge so najbolj izpostavljene

Kibernetski napadi lahko prizadenejo številne panoge in organizacije, vendar so nekatere panoge bolj izpostavljene tveganjem zaradi narave svojih dejavnosti ali občutljivosti podatkov, ki jih hranijo.

Zadnje poročilo Evropske agencije za kibernetsko varnost kaže, da izsiljevalska programska oprema cilja na vse panoge. Najljubša tarča so proizvodnja (14 %), sledi zdravstvo (13 %) in pa javna uprava (11 %).

Predstavljamo najbolj izpostavljene panoge:

  • Finančna industrija: Banke, borze, plačilni sistemi in druge finančne institucije so privlačna tarča za kibernetske napadalce, saj hranijo občutljive finančne podatke.
  • Zdravstvena industrija: Zdravstvene ustanove hranijo obsežne zdravstvene podatke, ki so lahko zelo cenjeni na črnem trgu, kar jih dela privlačne za napadalce.
  • Energetika in infrastruktura: Energetske in infrastrukturne organizacije, vključno z elektrarnami, vodovodnimi sistemi in prometnimi omrežji, so ključnega pomena za družbo, zato so lahko tarča za kibernetske napade.
  • Vlada in javna uprava: Vlade in javne institucije hranijo občutljive podatke o državljanih, nacionalni varnosti in drugih kritičnih informacijah, kar jih dela zelo privlačne za kibernetske napadalce.
  • Tehnološka in IT industrija: Podjetja, ki razvijajo in vzdržujejo informacijsko tehnologijo ter internetne storitve, so pogosto tarča napadov, saj imajo dostop do številnih podatkov in omrežij.
  • Maloprodaja: Trgovci in podjetja, ki obdelujejo osebne podatke strank so tarča za napade, ki ciljajo na krajo identitete in plačilne podatke.
  • Izobraževanje: Izobraževalne ustanove hranijo občutljive osebne podatke študentov in zaposlenih ter so lahko tarča za napade na te podatke.
  • Proizvodnja: Proizvodna podjetja so izpostavljena kibernetskim napadom, ki lahko povzročijo prekinitve proizvodnje in s tem znatne izgube.
  • Zabava in mediji: Podjetja v zabavni industriji in mediji so lahko tarča za napade, ki vplivajo na distribucijo vsebin in omrežja.
  • Organizacije, ki se ukvarjajo z raziskavo in razvojem, lahko hranijo dragocene intelektualne lastnine, kar jih dela privlačne za napadalce, ki želijo dostopati do teh informacij.

Seveda pa so kibernetski napadi lahko usmerjeni v katero koli organizacijo ali panogo, odvisno od primarne motivacije napadalcev. Zato je zelo pomembno, da organizacije vseh panog sprejmejo ustrezne ukrepe za zaščito svojih informacij in omrežij pred kibernetskimi grožnjami.

Ključni ukrepi, ki jih morajo organizacije sprejeti, da bi dosegle priporočljiv nivo varnosti:

  • Izdelava politike kibernetske varnosti: Organizacije bi morale razviti in uveljaviti jasno politiko kibernetske varnosti, ki določa smernice, pravila in postopke za varovanje informacij in omrežij.
  • Izobraževanje zaposlenih: Usposabljanje zaposlenih o kibernetski varnosti je ključno. Zaposleni bi morali biti seznanjeni z nevarnostmi, kako prepoznati potencialne grožnje in kako ravnati v primeru incidenta.
  • Uporaba varnostnih rešitev: Organizacije naj uporabljajo požarne zidove, najmanj protivirusno programsko opremo še bolje EDR ali XDR, sisteme za preprečevanje vdorov (IPS), sisteme za prepoznavanje groženj (IDS), varnostne informacijske in dogodkovne upravljalnike (SIEM) in druge varnostne rešitve.
  • Posodabljanje programske opreme: Organizacije bi morale redno posodabljati operacijske sisteme in aplikacije, da odpravijo znane varnostne ranljivosti.
  • Uporaba močnih gesel: Spodbujajte uporabo močnih, dolgih in edinstvenih gesel za vse račune.
  • Večnivojska preverjanja pristnosti: Uporabite dvostopenjsko preverjanje pristnosti (2FA) ali dvofaktorsko avtentikacijo (MFA) za zaščito dostopa do računov.
  • Dostopna pravila in omejitve: Omejite dostop do občutljivih podatkov zaposlenim na način, da dostopajo do tistega kar resnično potrebujejo, in določite, kakšne dejavnosti smejo izvajati.
  • Redni varnostni pregledi: Redno izvajajte varnostne preglede in ocenjevanja omrežja, da ugotovite morebitne ranljivosti in tveganja.
  • Rezervno kopiranje podatkov: Redno ustvarjajte rezervne kopije pomembnih podatkov in jih shranjujte na varnih mestih.
  • Upravljanje incidentov: Pripravite načrt za obvladovanje kibernetskih incidentov, ki vam bo pomagal odzvati se na morebitne napade in zmanjšati škodo.
  • Spremljanje in obveščanje: Nastavite sisteme za nadzor in obveščanje, ki vas obveščajo o morebitnih sumljivih dejavnostih ali vdorih.
  • Partnerski odnosi z varnostnimi strokovnjaki: V primeru pomanjkanja internih strokovnjakov se posvetujte s kibernetskimi varnostnimi strokovnjaki in službami za obvladovanje varnosti.
  • Spremljanje zakonodaje: Spremljajte relevantno zakonodajo o kibernetski varnosti in zagotovite, da se vaša organizacija skladno z njo ravna.

Potrebujete pomoč?

ŽELIM PONUDBO!