Ključne kibernetske grožnje

Ključne kibernetske grožnje

Kibernetski napadi prizadenejo podjetja vsak dan. Nekdanji izvršni direktor družbe Cisco John Chambers je nekoč celo dejal, da obstajata dve vrsti organizacij: tista, ki so že bila žrtev kibernetskega napada, in tista, ki še ne vedo, da so bila. Zato je tako zelo pomembno, da se zavedamo katere so ključne grožnje, da se lahko proti njimi ustrezno zavarujemo.

Med pandemijo so se morala podjetja in organizacije hitro prilagoditi novim delovnim pogojem, kar je odprlo vrata in možnosti kibernetskim kriminalcem. Glede na podatke evropske agencije za kibernetsko varnost je skupin primarnih groženj devet:

  • Izsiljevalska programska oprema – napadalci blokirajo podatke organizacije in zahtevajo plačilo v zameno za ponovni dostop.
  • Kraja procesorske moči – kriminalci skrivoma uporabljajo procesorsko moč računalnika žrtve za pridobivanje kriptovalut.
  • Grožnje podatkom – vdori v podatkovne sisteme.
  • Zlonamerna programska oprema – programska oprema, ki sproži proces, ki škodi napadenemu sistemu.
  • Dezinformacije/lažne informacije – širjenje zavajajočih informacij.
  • Nezlonamerne grožnje – človeške napake in napačne nastavitve sistemov.
  • Grožnje razpoložljivosti in celovitosti podatkov – to, da uporabniki lahko dostopajo do podatkov na svojih sistemih in to, da je zagotovljeno, da z njimi ni nihče manipuliral.
  • Škodljiva e-pošta – poskusi prenosa groženj v sisteme uporabnikov preko elektronske pošte.
  • Grožnje v dobavni verigi – napadi na člene dobavne verige organizacije ali podjetja s končnim namenom napasti to podjetje ali organizacijo.