Odgovornost direktorja na finančnem področju (3)

Odgovornost direktorja na finančnem področju (3. del)

Odgovornost poslovodstva v primeru, da družba postane plačilno nesposobna/kapitalsko neustrezna – Kapitalske družbe je dolgoročno nesposobna če je izguba tekočega leta, skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala in izgube ni mogoče pokriti brez rezerv ali prenesenega dobička. Pravna oseba, podjetnik ali zasebnik je trajno nelikviden, če delavcem že več kot dva meseca zamuja s plačilom plač do višine minimalne plače oziroma s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora obračunati in plačati istočasno s plačami delavcem. Takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti. V primeru postopka prisilne ali poenostavljene prisilne poravnave in je bil ta končan s pravnomočno potrditvijo, velja, da je s pravnomočnostjo tega sklepa prenehal položaj insolventnosti dolžnika, razen če se ne dokaže drugače.

Če družba postane insolventna, mora poslovodstvo v enem mesecu po nastanku tega stanja, nadzornemu svetu predložiti poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja, ki mora vsebovati opis finančnega položaja, analizo vzrokov za insolventnost ter mnenje poslovodstva, ali obstaja najmanj polovična možnost uspešnega finančnega prestrukturiranja (zmanjšanje/odložitev zapadlosti dolžnikovih obveznosti, povečanje osnovnega kapitala z novimi stvarnimi vložki ali denarnimi vložki …), da bi družba postala kratko- in dolgoročno plačilno sposobna.

V primeru pritrdilnega mnenja poslovodstva glede finančnega prestrukturiranja, mora poročilo vsebovati analizo ukrepov finančnega prestrukturiranja, opis teh ukrepov, v primeru, da insolventnosti ni mogoče odpraviti v celoti, še opis finančnih ukrepov, o katerih odloča skupščina, mnenje poslovodstva glede vsaj polovične verjetnosti uspešne izvedbe prisilne poravnave. Pridruženo pa mora biti mnenje nadzornega sveta glede tega, ali je družba insolventna in kako potrebni in ustrezni so ukrepi.

Predlog za začetek stečajnega postopka – poslovodstvo mora predlog za začetek stečajnega postopka vložiti v treh dneh, če je mnenje poslovodstva, da je manj kot polovična možnost za uspeh pri izvedbi finančnega prestrukturiranja, oziroma če poslovodstvo ne verjame, da, da bo mogoče izvesti prisilno poravnavo.

Odgovornost direktorja pri financiranju odvisnih družb – morebitna finančna pomoč družbi s strani družbenikov se lahko v primeru stečaja ali prisilne poravnave šteje kot lastniški kapital, tako da družbeniki ne morejo zahtevati povračila terjatve iz stečajne mase tako kot upniki, temveč se jim posojilo vrača po pravilih lastniškega kapitala. Dopušča se možnost, da družbeniki namesto lastniškega kapitala dajo družbi posojilo ali drugo finančno pomoč, čeprav jim zakonodaja ne predpisuje finančne podpore družbi, ki se je znašla v krizi, kakor to velja za organe vodenja in nadzora. Se pa družbenikova morebitna finančna pomoč prekvalificira v kapital družbe, s čimer se lahko prepreči, da bi si na podlagi notranjih informacij pred insolventnostjo povrnil posojila, ter doseže, da so odgovorni pri sprejemanju finančnih odločitev, ko je podjetje v krizi.

Med lastniški kapital kot finančno pomoč v krizi štejemo posojilo in druga pravna dejanja družbenika oziroma tretje osebe, ki gospodarsko ustrezajo zagotovitvi posojila, pa tudi posredno posojilo, ki ga formalno zagotovi tretja oseba, a z zavarovanjem družbenika. V tovrstnem primeru lahko tretja oseba v postopku zaradi insolventnosti zahteva le izplačilo razlike, ki je ni dobila iz zavarovanj. Pri d.o.o. se kot lastniški kapital šteje finančna pomoč vsakega družbenika, pri d.d. pa le finančna pomoč družbenika, ki ima v družbi več kot 25-odstotni delež delnic z glasovalno pravico.