Pokličite nas:
070 462 375
Zakon o zaščiti prijaviteljev – implementacija zakonodaje o zaščiti prijaviteljev
Zaščita prijaviteljev – »žvižgačev«
Prijavitelji so osebe, ki delijo svoje znanje o nepravilnostih, ki se po njihovem mnenju dogajajo v organizaciji. Prijavitelji oziroma žvižgači na splošno navajajo, da jih k takšnim dejanjem spodbuja zavezanost javnemu interesu.
Nezakonite dejavnosti, zlorabljena integriteta in zlorabe prava se lahko pojavijo v vsaki organizaciji, zasebni ali javni, veliki ali mali. Lahko so v različnih oblikah, kot so korupcija, goljufije, poslovne napake ali malomarnost. Če se jih ne obravnava, lahko povzročijo resno škodo javnemu interesu.
Ljudje, ki delajo v organizaciji ali so z njo v stiku pri svojih dejavnostih, povezanih z delom, pogosto prvi izvedo za takšne dogodke. Posledično so zato v privilegiranem položaju, da o njih obvestijo tiste, ki lahko rešijo težave.
Prijavitelj oziroma žvižgač je zaposlen posameznik z visoko stopnjo integritete v organizaciji, ki razkrije kršitev, domnevno nepošteno, neetično, diskiminatorno, neprimerno ali nelegalno dejavnost, ki se pojavlja v organizaciji. Njihova zaščita, predvsem pa ohranjanje anonimnosti sta ključna za njihovo varnost, nov Zakon o zaščiti prijaviteljev pa s svojimi ukrepi prinaša pomembne novosti ravno na tem področju.
Integriteto lahko opišemo kot celovitost, skladnost, pristnost, poštenost, verodostojnost nekega subjekta – bodisi posameznika, bodisi organizacije. Organizacija z integriteto je organizacija, ki ima zaposlene osebe z integriteto, obenem pa deluje skladno z etičnimi normami, zapisanimi v etičnih kodeksih organizacij, in veljavnim pravom. S tem ima vzpostavljen mehanizem zaznavanja kršitev, ki omogoča njihovo ustrezno zaznavanje in reagiranje. Vzpostavitev integritete v organizaciji (povezava) omogoča, da organizacija deluje popolnoma v skladu z moralnimi in pravnimi načeli in s tem zagotavljata vse pravice in varnost tako posameznikom, kot organizaciji sami.
»Žvižgaštvo« je eden najučinkovitejših ukrepov za boj proti nepravilnostim, ki vplivajo na celotno družbo.
Tukaj je pomembna tudi integriteta, saj je oseba z integriteto tista, ki govori to, kar misli, in dela to, kar govori, skladno z moralnimi normami in veljavnim pravom. Evropska komisija celo ocenjuje, da “izguba potencialnih koristi zaradi pomanjkanja zaščite prijaviteljev samo na področju javnih naročil” znaša od 6 do 10 milijard EUR na leto.
Zakaj je zaščita prijaviteljev pomembna na ravni EU?
Do povračilnih ukrepov pride, kadar delodajalec (prek vodje, nadzornika ali administratorja) odpusti zaposlenega ali sprejme kakršen koli drug negativen ukrep zoper zaposlenega, ker je opravljal zaščiteno dejavnost.
Delavci lahko fizično in psihično trpijo, če so prisiljeni ostati na delovnem mestu, kjer se dogajajo dejanske ali domnevne kršitve. Posledično je potrebno prijaviteljem zagotoviti podporo in obrambo pred povračilnimi ukrepi.
Neugoden ukrep je ukrep, ki bi razumnega zaposlenega odvrnil od tega, da bi opozoril na morebitno kršitev ali sodeloval pri drugi povezani zaščiteni dejavnosti. Povračilni ukrepi škodujejo posameznim zaposlenim in lahko negativno vplivajo na splošno moralo zaposlenih. Ker je lahko škodljivo dejanje neopazno, na primer izključitev zaposlenih s pomembnih sestankov, ga ni vedno lahko prepoznati.
Neugodni ukrepi lahko vključujejo ukrepe, kot so:
- odpoved delovnega razmerja;
- suspenz pogodbe o zaposlitvi;
- premestitev na nižje delovno mesto, onemogočanje ali zadržanje napredovanja;
- prenos delovnih nalog, sprememba kraja delovnega mesta, sprememba delovnega časa, zmanjšanje delovne obveznosti, neizplačilo ali znižanje plače in drugih dodatkov, neizplačilo nagrad in odpravnin;
- onemogočanje ali zadržanje izobraževanja in strokovnega usposabljanja;
- nizka ocena delovne uspešnosti, nizka letna ocena ali negativna zaposlitvena referenca;
- uvedba disciplinskega postopka, izrekanje disciplinskih ukrepov ali kazni;
- šikaniranje, prisila, ustrahovanje, nadlegovanje ali izključitev in pomanjkljiva zaščita dostojanstva pred takim ravnanjem drugih oseb;
- diskriminacija, slabša ali nepravična obravnava;
- opustitev sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas ob izpolnjenih pogojih, ki jih zakon določa za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas;
- odpoved pogodbe o zaposlitvi za določen čas pred potekom časa oziroma pred prenehanjem razloga za sklenitev te pogodbe;
- druga samovoljna ravnanja delodajalca, vključno z ravnanji, ki povzročajo škodo, tudi za ugled osebe, zlasti na družbenih omrežjih, finančno izgubo, vključno z izgubo posla in izgubo dohodka;
- predčasna prekinitev ali odpoved pogodbe za nabavo blaga ali storitev ali druga prekinitev poslovnega sodelovanja;
- razveljavitev, začasni ali trajni odvzem licence ali dovoljenja;
- samovoljno odrejanje opravljanja zdravstvenih pregledov ali pregledov zaradi ugotavljanja delovne sposobnosti;
- uvrstitev na črno listo na podlagi neformalnega ali formalnega dogovora v sektorju ali industriji, ki ima za posledico nezmožnost nove zaposlitve prijavitelja v industriji ali sektorju;
- sprožanje zlonamernih postopkov proti prijavitelju.
- Sistemski prekrški
Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba. V kolikor se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa z globo od 3.000 do 6.000 eurov, če:
- ni vzpostavil notranje poti za prijavo,
- v notranjem aktu ni opisala poti prijave,
- prijav ni poročala Komisiji za preprečevanje korupcije.
Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje:
- samostojni podjetnik posameznik,
- posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
Z globo od 300 do 2.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje:
- odgovorna oseba pravne osebe,
- odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost,
- odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti.
- Lažji prekrški
Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba. V kolikor se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa z globo od 3.000 do 6.000 eurov, če:
- ugotavlja identiteto prijavitelja, posrednika ali povezane osebe,
- grozi ali poskusi izvesti povračilni ukrep.
Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje:
- samostojni podjetnik posameznik,
- posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
Z globo od 300 do 2.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje:
- odgovorna oseba pravne osebe,
- odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika,
- posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost,
- odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti.
- Težji prekrški
Z globo od 5.000 do 20.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba. V kolikor se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa z globo od 10.000 do 60.000 eurov, če izvede povračilni ukrep.
Globo od 3.000 do 15.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka prejme:
- samostojni podjetnik posameznik,
- posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
Z globo od 500 do 2.500 eurov se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje:
- pravna oseba,
- odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika
- posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost,
- odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti.
Z globo od 300 do 2.500 eurov se kaznuje posameznik, če razkrije podatke o:
- prijavitelju,
- povezanih osebah,
- posredniku.
