Delovni čas
Pon - pet: 9.00 - 14.00
Pon - pet: 9.00 - 14.00
Zakon o zaščiti prijaviteljev, ki je začel veljati konec februarja celovito ureja področje varstva prijaviteljev kršitev. Zakon prinaša pomembne ukrepe za zaščito oseb, ki prijavijo kršitev v svojem delovnem okolju, določa pa tudi dodatne obveznosti za zavezance v javnem in zasebnem sektorju.
Gre za zakon, ki široko ureja in ščiti področje prijaviteljev, ki prijavijo ali razkrijejo informacije o nepravilnem ravnanju, kršitvi predpisov v Republiki Sloveniji in sicer v svojem delovnem okolju, ne glede na to ali gre za zasebni ali javni sektor.
Zaščita prijaviteljev oziroma »žvižgačev« v organizaciji skladno z novim zakon predstavlja obvezo vsem subjektom javnega in zasebnega sektorja, ki imajo več kot 50 zaposlenih.
Zavezanci so dolžni določila zakona vzpostaviti in implementirati v zakonsko določenih rokih – rok za vzpostavitev prijavnih poti so za pravne subjekte, ki zaposlujejo od 50 do 249 delavcev je določen do 17. 12. 2023, za pravne subjekte, ki zaposlujejo več kot 250 delavcev in zavezanci v javnem sektorju pa 90 dni od uveljavitve zakona – do 23.5.2023.
Prijavitelji so osebe, ki delijo svoje znanje o nepravilnostih, ki se po njihovem mnenju dogajajo v organizaciji. Prijavitelji oziroma žvižgači na splošno navajajo, da jih k takšnim dejanjem spodbuja zavezanost javnemu interesu. Njihova zaščita, predvsem pa ohranjanje anonimnosti sta ključna za njihovo varnost, nov Zakon o zaščiti prijaviteljev pa s svojimi ukrepi prinaša pomembne novosti ravno na tem področju.
Nezakonite dejavnosti, zlorabljena integriteta in zlorabe prava se lahko pojavijo v vsaki organizaciji, zasebni ali javni, veliki ali mali. Lahko so v različnih oblikah, kot so korupcija, goljufije, poslovne napake ali malomarnost. Če se jih ne obravnava, lahko povzročijo resno škodo javnemu interesu.
Ljudje, ki delajo v organizaciji ali so z njo v stiku pri svojih dejavnostih, povezanih z delom, pogosto prvi izvedo za takšne dogodke. Posledično so zato v privilegiranem položaju, da o njih obvestijo tiste, ki lahko rešijo težave.
Prijavitelj oziroma žvižgač je zaposlen posameznik z visoko stopnjo integritete v organizaciji, ki razkrije kršitev, domnevno nepošteno, neetično, diskiminatorno, neprimerno ali nelegalno dejavnost, ki se pojavlja v organizaciji. Njihova zaščita, predvsem pa ohranjanje anonimnosti sta ključna za njihovo varnost, nov Zakon o zaščiti prijaviteljev pa s svojimi ukrepi prinaša pomembne novosti ravno na tem področju.
Integriteto lahko opišemo kot celovitost, skladnost, pristnost, poštenost, verodostojnost nekega subjekta – bodisi posameznika, bodisi organizacije. Organizacija z integriteto je organizacija, ki ima zaposlene osebe z integriteto, obenem pa deluje skladno z etičnimi normami, zapisanimi v etičnih kodeksih organizacij, in veljavnim pravom. S tem ima vzpostavljen mehanizem zaznavanja kršitev, ki omogoča njihovo ustrezno zaznavanje in reagiranje. Vzpostavitev integritete v organizaciji (povezava) omogoča, da organizacija deluje popolnoma v skladu z moralnimi in pravnimi načeli in s tem zagotavljata vse pravice in varnost tako posameznikom, kot organizaciji sami. Vse prijavitelje kršitev ščiti Zakon o zaščiti prijaviteljev.
»Žvižgaštvo« je eden najučinkovitejših ukrepov za boj proti nepravilnostim, ki vplivajo na celotno družbo. Ščiti jih zakon o zaščiti prijaviteljev.
Tukaj je pomembna tudi integriteta, saj je oseba z integriteto tista, ki govori to, kar misli, in dela to, kar govori, skladno z moralnimi normami in veljavnim pravom. Evropska komisija celo ocenjuje, da “izguba potencialnih koristi zaradi pomanjkanja zaščite prijaviteljev samo na področju javnih naročil” znaša od 6 do 10 milijard EUR na leto.
Do povračilnih ukrepov pride, kadar delodajalec (prek vodje, nadzornika ali administratorja) odpusti zaposlenega ali sprejme kakršen koli drug negativen ukrep zoper zaposlenega, ker je opravljal zaščiteno dejavnost.
Delavci lahko fizično in psihično trpijo, če so prisiljeni ostati na delovnem mestu, kjer se dogajajo dejanske ali domnevne kršitve. Posledično je potrebno prijaviteljem zagotoviti podporo in obrambo pred povračilnimi ukrepi.
Neugoden ukrep je ukrep, ki bi razumnega zaposlenega odvrnil od tega, da bi opozoril na morebitno kršitev ali sodeloval pri drugi povezani zaščiteni dejavnosti. Povračilni ukrepi škodujejo posameznim zaposlenim in lahko negativno vplivajo na splošno moralo zaposlenih. Ker je lahko škodljivo dejanje neopazno, na primer izključitev zaposlenih s pomembnih sestankov, ga ni vedno lahko prepoznati.
Neugodni ukrepi lahko vključujejo ukrepe, kot so:
Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba. V kolikor se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa z globo od 3.000 do 6.000 eurov, če:
Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje:
Z globo od 300 do 2.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje:
Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba. V kolikor se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa z globo od 3.000 do 6.000 eurov, če:
Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje:
Z globo od 300 do 2.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje:
Z globo od 5.000 do 20.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba. V kolikor se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa z globo od 10.000 do 60.000 eurov, če izvede povračilni ukrep.
Globo od 3.000 do 15.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka prejme:
Z globo od 500 do 2.500 eurov se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje:
Z globo od 300 do 2.500 eurov se kaznuje posameznik, če razkrije podatke o:
Pomembno in ključno novost predstavlja implementacija in vzpostavitev prijavne poti, ki pa obsega imenovanje zaupnika, opredelitev naslova za prejem prijave ter sprejem notranjega akta.
Zakon o zaščiti prijaviteljev predstavlja obvezo vsem subjektom javnega in zasebnega sektorja, ki imajo več kot 50 zaposlenih.
Ob nespoštovanju določil Zakona o zaščiti prijaviteljev so zavezancem grozi tudi globa – višina le-teh se razlikuje glede na vrsto prekrška, gibljejo pa se od 300 – 15.000 EUR!
Infocenter
V podjetju MD svetovanje d.o.o. stremimo k temu, da mora biti internet dostopen vsem, ne glede na njihove okoliščine ali zmožnosti. Zato smo se zavezali k zagotavljanju spletnega mesta, ki je dostopno najširšemu možnemu krogu uporabnikov.
Pri tem seveda upoštevamo zahteve Zakona o dostopnosti do informacijskih izdelkov in storitev za osebe z invalidnostmi (ZDPSI) ter Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA) ter si prizadevamo čim dosledneje upoštevati Smernice za dostopnost spletnih vsebin (WCAG) 2.1 v skladu z ravnijo AA, kot jih določa Konzorcij za svetovni splet (W3C). Te smernice opisujejo, kako narediti spletne vsebine dostopne osebam z različnimi oblikami oviranosti. Upoštevanje teh smernic nam pomaga zagotavljati, da je spletno mesto dostopno vsem – slepim in slabovidnim osebam, uporabnikom z motoričnimi, vidnimi, kognitivnimi in drugimi oviranostmi.
Naše spletno mesto uporablja različne tehnologije, ki omogočajo čim višjo raven dostopnosti. Vgrajen je uporabniški vmesnik za dostopnost, ki uporabnikom z določenimi oblikami oviranosti omogoča prilagoditev videza in funkcionalnosti spletnega mesta svojim potrebam.
Poleg tega spletno mesto uporablja aplikacijo, ki temelji na umetni inteligenci in v ozadju neprestano optimizira dostopnost spletnega mesta. Ta aplikacija samodejno prilagaja HTML kodo, izboljšuje uporabniško izkušnjo za slepe uporabnike, ki uporabljajo bralnike zaslona, in omogoča navigacijo z uporabo tipkovnice za gibalno ovirane uporabnike.
Če zaznate nepravilnost ali imate predlog za izboljšavo, bomo veseli vašega sporočila. Pišete nam lahko na elektronski naslov: info@infocenter.si
Naše spletno mesto uporablja tehnologijo ARIA (Accessible Rich Internet Applications) in prilagojeno vedenje elementov, da slepim in slabovidnim uporabnikom omogoča branje in uporabo vsebin preko bralnikov zaslona. Ko uporabnik z bralnikom zaslona vstopi na spletno mesto, prejme poziv za preklop v profil za bralnik zaslona, kar mu omogoči učinkovito navigacijo in uporabo funkcij.
Optimizacija za bralnike zaslona: V ozadju teče proces, ki analizira sestavne dele spletnega mesta in zagotavlja sprotno skladnost tudi ob posodobitvah. Uporabljamo nabor atributov ARIA za označevanje obrazcev, ikon (npr. za družbena omrežja, iskanje, košarico), elementov z vlogami (gumbi, meniji, pogovorna okna ipd.), ter za natančno označevanje slik z nadomestnim besedilom (ALT), tudi z uporabo optičnega prepoznavanja znakov (OCR), če slika vsebuje besedilo.
Uporabniki lahko kadar koli vključijo način za bralnik zaslona s kombinacijo tipk Alt+1. Ob vstopu na spletno mesto bodo uporabniki samodejno pozvani k vklopu načina bralnika zaslona.
Te prilagoditve so združljive z vsemi glavnimi bralniki zaslona, vključno z JAWS, NVDA, VoiceOver in TalkBack.
Optimizacija navigacije s tipkovnico: Proces v ozadju prilagodi HTML kodo in doda vedenjske skripte v JavaScriptu, da omogoči popolno uporabo spletnega mesta s tipkovnico.
To vključuje:
navigacijo z Tab in Shift+Tab,
upravljanje spustnih menijev s smernimi tipkami,
zapiranje z Esc,
aktivacijo gumbov z Enter,
premikanje med možnostmi s smernimi tipkami ter izbor z Preslednico ali Enter.
Uporabnikom so na voljo tudi bližnjice, kot so:
M (meni),
H (naslovi),
F (obrazci),
B (gumbi),
G (grafike).
Na voljo so hitri meniji za preskok na vsebino, dostopni s tipko Alt+1, ali kot prvi elementi pri navigaciji s tipkovnico. Pri pojavnih oknih sistem samodejno prestavi fokus tipkovnice nanje in onemogoči premik fokusa izven okna.
Način za epileptike: onemogoči utripajoče animacije in nevarne barvne kombinacije.
Način za slabovidne: prilagoditve za slabši vid, tunelski vid, katarakto, glavkom ipd.
Način za kognitivne motnje: prilagoditve za disleksijo, avtizem, možganske kapi ipd.
Način prijazen za ADHD: zmanjša moteče elemente in izboljša osredotočenost.
Način za slepe: popolna združljivost z bralniki zaslona (JAWS, NVDA, VoiceOver, TalkBack).
Profil za navigacijo s tipkovnico: prilagoditve za osebe z gibalnimi oviranostmi.
Prilagoditve pisave: povečava/pomanjšava, sprememba pisave, razmiki, poravnava, višina vrstic ipd.
Prilagoditve barv: profili kontrasta (svetel, temen, inverzni, monokromatičen), zamenjava barv ozadja, besedila in naslovov.
Animacije: možnost onemogočanja animacij, vključno z videi, GIF-i in CSS prehodi.
Označevanje vsebine: poudarjanje povezav, naslovov, fokusiranih ali prehodnih elementov.
Izklop zvoka: uporabnikom z občutljivostjo na zvok omogoča takojšnje utišanje.
Podpora kognitivnim motnjam: integracija iskalnika z Wikipedijo in Wikislovarjem za razlago izrazov.
Dodatne funkcije: sprememba kazalca, način tiskanja, virtualna tipkovnica ipd.
Prizadevamo si podpreti kar največ različnih brskalnikov in tehnologij za pomoč, da bi lahko uporabniki izbrali najbolj primerna orodja z minimalnimi omejitvami. Podpiramo več kot 95 % tržnega deleža, vključno z: Google Chrome, Mozilla Firefox, Microsoft Edge, Apple Safari, Opera, JAWS in NVDA.
Kljub našim najboljšim prizadevanjem se lahko zgodi, da določene strani ali deli spletnega mesta še niso popolnoma dostopni ali so še v procesu prilagoditve. Stalno izboljšujemo dostopnost, razvijamo nove funkcije in uvajamo sodobne tehnologije, da bi dosegli optimalno raven dostopnosti v skladu s tehnološkim napredkom.
Za dodatne informacije ali pomoč nas kontaktirajte na: info@infocenter.si