Direktiva NIS 2 je v veljavo stopila leta 2023 in nasledila predhodno direktivo NIS iz leta 2016. Nova pravila pomembno vplivajo na področje kibernetske varnosti. Direktiva predstavlja temelj sodobne zaščite pred digitalnimi grožnjami. Podjetja v EU se morajo zahtevam prilagoditi, cilj pa je povečanje odpornosti kritičnih sistemov.
Uredba GDPR je v veljavi že od leta 2018, vendar podjetja v praksi še vedno delajo iste napake. Pomanjkanje razumevanja, nejasne politike in slabo ravnanje s podatki so najbolj pogosti problemi. GDPR zahteva celosten pristop k upravljanju osebnih podatkov, ki vključuje organizacijske, tehnične in kadrovske ukrepe.
V zadnjih letih področje informacijske varnosti pridobiva na svoji pomembnosti. Predvsem zaradi digitalizacije na vseh nivojih organizacij, informacije postajajo zelo pomembno strateško sredstvo. Povečuje pa se tudi število kibernetskih napadov in incidentov, ki so povezani z informacijsko varnostjo. Pri tem ima pomembno vlogo penetracijski test, ki preverja ranljivost organizacij.
Evropska direktiva NIS 2 in slovenski Zakon o informacijski varnosti (ZInfV) prinašata nove obveznosti za organizacije. Namenjena sta predvsem krepitvi odpornosti proti kibernetskim grožnjam. Bistven vpliv imata na podjetja, ki delujejo na področjih kritične infrastrukture in digitalnih storitev.
Digitalna varnost predstavlja eno največjih prioritet tako za podjetja kot za posameznike. Število incidentov, povezanih s hekerskimi napadi, v Sloveniji strmo narašča. Statistični podatki SI-CERT za prvo polovico leta 2025 kažejo zaskrbljujoče trende.
Hekerski napad je namerno dejanje posameznika ali skupine, ki poseže v informacijski sistem. Cilj napada je najpogosteje kraja podatkov, finančna škoda ali zgolj motenje normalnega delovanja sistema. Pri tem hekerji uporabljajo različne metode, kot so zlonamerna programska oprema, ribarjenje ali napadi z izsiljevalskimi virusi.
Ocena učinka v zvezi z varstvom podatkov (DPIA) je obvezen postopek v skladu z GDPR. Namenjen je ocenjevanju tveganj pri obdelavi osebnih podatkov. Organizacijam pa pomaga tudi pri razumevanju posledic svojih procesov. Na ta način se zmanjšujejo tveganja za kršitve zasebnosti in morebitne sankcije.
Varstvo osebnih podatkov je zelo pomembno področje. V Sloveniji ga ureja Zakon o varstvu osebnih podatkov – ZVOP 2. Zakon je bil sprejet konec leta 2022 in je prinesel številne spremembe.
Varuh osebnih podatkov skrbi za spoštovanje zakonov o varstvu zasebnosti. Deluje kot neodvisni nadzorni organ, ki varuje pravice posameznikov. Njegova naloga je nadzor nad obdelavo osebnih podatkov v javnem in zasebnem sektorju.
GDPR piškotki so obvezna tema za vse tiste, ki imajo svoje spletne strani. Uporabniki morajo vedeti in biti seznanjeni, kako in zakaj se piškotki uporabljajo. Pri tem je obvezno tudi njihovo soglasje.