Ste vedeli, da hekerji izvedejo napad vsakih 39 sekund, da se moramo obraniti kar 2244 poskusom napadov vsak dan, da smo lani v Sloveniji obravnavali kar 3326 kibernetskih incidentov in da so ti vsako leto pogostejši?
Ljudje smo postali zelo občutljivi na svoje podatke in spremljamo, kdo jih zbira, kje jih shranjuje, kaj se z njimi dogaja in zakaj. Žal pa se še vedno pojavljajo kršitve tako zbiranja, kot tudi same uporabe osebnih podatkov.
Kazenska odgovornost direktorja je odgovornost za ravnanje, ki ima vse znake določenega kaznivega dejanja.
Vsaka organizacija mora imeti načrt neprekinjenega poslovanja. V njem se predvidijo vsa morebitna tveganja za prekinitev poslovanja zaradi nepredvidljivih dogodkov in katastrof različnih razsežnosti.
Radi bi verjeli, da je internet varen in pošten prostor za vse, vendar se ni mogoče slepiti, da tam ne prežijo spletni zločinci in hekerji, ki povzročajo težave, najpogosteje ravno v obliki virusov. V zadnjem času opažamo njihov porast, sami pa se lahko najbolje zaščitimo z ustrezno protivirusno programsko opremo.
V hitrem pregledu lanskega leta SI-CERT oz. Nacionalni center za kibernetsko varnost ugotavlja, da so leto 2020 zaključili s podobnim številom incidentov kot leto poprej.
SI-CERT ugotavlja, da so storilci izkoristili spomladansko pandemijo, v zadnjih dneh pa je bilo na večje število naslovov poslano lažno sporočilo “Geonep doo Zadnje obvestilo” z okuženo priponko in datoteko. Ti napadi so v zadnjem času v porastu.
Direktorji imajo tako široko polje odgovornosti. Odgovoren je za svoje napake v podjetju, ker v njem vodi ljudi, pa je odgovoren tudi za njihove napake – tako je direktor odgovoren na več nivojih.
Ob primerih vdorov v instagram računa mariborskih radijskih voditeljev Roberta Roškarja in Tima Koresa – Korija smo preverili, kako se temu izogniti ali vsaj pravilno ravnati v takšni situaciji. (Večer, 5. 2. 2021)
Direktiva o e-zasebnosti (Direktiva 2002/58/ES), ki jo zato, ker se nanaša na shranjevanje in dostop podatkov uporabnikov e-naprav, imenujejo tudi “direktiva o piškotkih”, je direktiva, ki ureja predvsem obdelavo osebnih podatkov v sektorju elektronskih komunikacij, tj. telekomunikacijskih ponudnikov.