Delovni čas
Pon - pet: 9.00 - 14.00
Business intelligence – poročila o poslovnih obveščevalnih podatkih in analizi groženj po meri
Poročanje pomeni zbiranje in predstavitev podatkov, da jih je mogoče analizirati. Ko govorimo o poročanju v poslovni obveščevalni dejavnosti (business intelligence), imamo v mislih dve stvari. Prva je strogo opredeljeno poročanje. Druga pa je “poročanje” v bolj splošnem pomenu.
V prvem primeru je poročanje umetnost zbiranja podatkov iz različnih podatkovnih virov in njihova predstavitev končnim uporabnikom. Poroča se na način, ki je razumljiv in pripravljen za analizo. V drugem pomenu poročanje pomeni predstavitev podatkov in informacij. Mednje se vključuje tudi analizo – z drugimi besedami, omogoča končnim uporabnikom, da vidijo in razumejo podatke ter na podlagi njih tudi ukrepajo.
Poročanje o business intelligence je mogoče razvrstiti na več različnih načinov. Eden od njih je razlikovanje poročanja glede na vlogo osebe oziroma oseb, ki pripravljajo poročilo. Vodeno poročanje je poročanje, ki ga pripravlja tehnično osebje, kot so razvijalci. Ad-hoc poročanje je namesto tega domena netehničnega končnega uporabnika. Drug način, kako razvrstiti poročanje, je opredelitev najpomembnejših značilnosti poročila, kot so podatkovne tabele, navzkrižna poročila, funkcije vizualizacije itd.
Če je shema poslovnega obveščanja videti, razumeti in ukrepati na podlagi podatkov, je cilj poročanja prvi – omogočiti končnim uporabnikom, da vidijo podatke, da jih lahko analizirajo in z analizo naredijo razumljive. Poročanje se ukvarja s podatki, analiza pa je tisto, kar podatke spremeni v informacije.
Poročilo o prodaji lahko na primer vsebuje vrstice, ki predstavljajo prodajne predstavnike, in stolpce, ki prikazujejo prejeta naročila, prodane enote vsake glavne linije izdelkov, ustvarjene prihodke v evrih, odstotek doseženega cilja itd.
Poročanje je nujen predpogoj za analizo. Kot tako ga obravnavamo v luči cilja, da so podatki razumljivi in pripravljeni za enostavno, učinkovito in natančno analizo.
- Zbiranje in predstavitev podatkov, pripravljenih za analizo, vključno z zgodovinskimi podatki, ki jih je mogoče spremljati skozi čas.
- Opolnomočenje končnih uporabnikov z znanjem, da postanejo strokovnjaki na svojem poslovnem področju.
- Zagotavljanje osnovnih podatkov, ki podpirajo ukrepe in pojasnjujejo odločitve.
Analiza groženj je strategija kibernetske varnosti, katere cilj je oceniti varnostne protokole, procese in postopke organizacije. Njen namen je, da bi prepoznali grožnje, ranljivosti in celo zbrali znanje o morebitnih napadih, še preden se zgodijo.
S podrobnim preučevanjem različnih groženj, uperjenih proti organizaciji, lahko varnostne ekipe bolje razumejo stopnjo prefinjenosti groženj, uperjenih proti organizaciji, strategije izkoriščanja in opredelijo področja v varnostni drži organizacije, ki so lahko ranljiva za te grožnje.
Analiza groženj je v kibernetski varnosti IT uvrščena med reaktivne strategije, saj organizacija ocenjuje grožnje v realnem času, ko so postavljene na njen varnostni obroč. Čeprav se ta strategija zanaša na napade, ki so uprizorjeni proti organizaciji, lahko ob pravilnem izvajanju močno zmanjša obseg škode, nastale ob nepredvidenem kibernetskem napadu.
Vrste groženj, ugotovljenih v analizi groženj
Uspešna strategija analize groženj lahko odkrije različne vrste groženj v organizaciji. Nekatere kategorije groženj so naslednje:
- Naključne grožnje
Ne glede na to, ali gre za napačno konfiguracijo varnostnega procesa ali nesrečo, zaradi katere je organizacija izpostavljena, je eden od današnjih glavnih vzrokov za kibernetske napade žal izkoriščanje, ki ga omogoča človeška napaka. Z izvajanjem analize groženj lahko organizacije prepoznajo in odpravijo naključne napake, še preden jih imajo slabi akterji priložnost izkoristiti. - Namerne grožnje
Grožnja, ki skrbi vsako organizacijo, je namerna grožnja. Namerne grožnje so tiste, ki jih izvajajo zlonamerni subjekti, da bi pridobili dostop do občutljivih podatkov v organizaciji in jih izkoristili za dobiček. - Notranje grožnje
Ena izmed najbolj zaskrbljujočih groženj pravzaprav ni tista, ki bi jo pričakovali. Organizacije pogosto skrbijo zunanje grožnje in gradijo zapletene varnostne arhitekture, da bi preprečile vstop slabih akterjev, vendar se prava skrb skriva znotraj varnostnega oboda organizacije. Na žalost je lahko, ko se zaposleni odloči za zlonamerno delovanje, to katastrofalno, saj ima lahko lažji dostop do občutljivih informacij.
V današnjem nenehno razvijajočem se svetu kibernetskih groženj je zelo pomembno, da ste korak pred zlonamernimi subjekti. Eden najboljših načinov, da ostanete pred temi napadalci, pa je, da podrobno razumete njihove zlorabe. Oglejmo si tri največje prednosti vključitve strategije analize groženj.
- Nenehno posodabljanje modeliranja groženj
Eden najpomembnejših vidikov zdrave strategije kibernetske varnosti je oblikovanje učinkovitih posodobljenih modelov groženj. Modeli groženj so namenjeni celovitemu prikazu trenutnega stanja kibernetskih groženj. Ker se današnje okolje kibernetskih groženj razvija tako hitro, se seveda tudi modeli groženj hitro spreminjajo, da bi sledili tem spremembam. Kot rečeno, z vsako novo tehnologijo ali storitvijo, ki se pojavi na trgu, se pojavi potencialno varnostno tveganje ali nova površina za napade, ki jo želijo izkoristiti kibernetski kriminalci. - Zmanjšajte površino za napade
Ko organizacije vlagajo v močno strategijo analize groženj, imajo koristi od dramatičnega zmanjšanja svoje površine za napade. Razlog za to pa je, da bodo organizacije za analizo groženj nenehno posodabljale svoj seznam ugotovljenih groženj. To pa varnostnim ekipam omogoča, da utrdijo svoj varnostni perimeter, kar vodi k zmanjšanju površine napada. - Ažuren profil tveganja
Nenehno ocenjevanje groženj in njihovo kategoriziranje prek notranjega skladišča ali sistema za upravljanje tveganj bo posledično omogočilo posodobitev profila tveganja – varnostnega atributa, ki močno izboljša varnostno držo organizacije. Aktualen profil tveganja se lahko uporablja za izvajanje notranjih revizij, ki ocenjujejo varnostne politike in postopke ter pomagajo nenehno izboljševati strategijo organizacije za zmanjševanje tveganj. Vse to je izjemna vrednost za organizacije, ki želijo izboljšati svojo varnostno držo.
Analiza groženj se pogosto izvaja četrtletno, vendar se pogostost pogosto določi na podlagi edinstvenih pobud organizacije na področju kibernetske varnosti.
Če je organizacija v panogi z visokim tveganjem, kot so vladna, finančna ali zdravstvena industrija, se pogosto spodbuja pogostejše izvajanje analize groženj. Ker se pogostost teh varnostnih protokolov povečuje, je lahko koristno najeti storitev tretje osebe, ki je zadolžena za izvajanje teh operacij, da ne bi vezali notranjih virov, ki bi jih lahko preusmerili v druge pobude za kibernetsko varnost.