Ta mesec je v veljavo vstopil nov (oz. tretja različica osnovnega) Zakona o elektronskih komunikacijah, ZEKom-2. Ta je nadomestil trenutno veljavni ZEKom-1 in v slovensko regulativo implementiral Direktivo Evropske unije o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah.
Trenutno kaže, da bo do konca novembra 2022 sprejet nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2).
Informacijski pooblaščenec je podal mnenje o prepovedi uporabe zasebnega telefona na delovnem mestu. Pri uporabi telefona v zasebne namene lahko namreč pride do konflikta interesov delodajalca in pravico zaposlenega do zasebnosti – uporaba slednjega izven zasebne sfere lahko namreč pripelje do prepletanja zasebnega in javnega, kar lahko okrni pravico vsakega posameznika do zasebnosti.
Ali lahko delodajalci sploh vzpostavijo sistem videonadzora z namenom, da spremljajo in preverjajo svoje zaposlene?
Pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov ali DPO je vloga , ki je pomembna v vsaki organizaciji. To vlogo zaradi stroškovne učinkovitosti najpogosteje izvaja zunanji izvajalec, ki ima specializirano znanje na področju varovanja podatkov. Pooblaščenec za varstvo osebnih podatkov ima predvsem svetovalno-nadzorno vlogo, ki pa prinaša tudi pomembno konkurenčno prednost na trgu.
Pooblaščenci za varstvo podatkov so posamezniki, ki se v podjetju ukvarjajo z vsemi zadevami, povezanimi z varnostjo osebnih podatkov. Ob imenovanju pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov pa je potrebno adaptirati določene aktivnosti.
Prilagajanje podjetja zahtevam nove GDPR je lahko počasen in dolgočasen proces. Med pomembnimi novostmi, ki jih uvaja uredba, je tudi obveznost poimenovanja vloge oziroma uvajanje instituta pooblaščene osebe za varstvo podatkov (ang. Data Protection Officer ali DPO), ki naj bi izvajala svetovalne in nadzorne naloge na področju varstva osebnih podatkov.
Mnoga podjetja še vedno gledajo na GDPR kot na težavno zahtevo, vendar uredba pomaga racionalizirati in izboljšati več ključnih poslovnih dejavnosti – v tem članku predstavljamo 6 pomembnih poslovnih prednosti, ki jih prinaša skladnost poslovanja z GDPR!
Kdaj, kako in zakaj lahko skladno z GDPR uveljavljamo pravico do pozabe? Vsakodnevno se namreč naši/vaši podatki obdelujejo, v primeru, da želimo to prekiniti oziroma uveljaviti pravico do pozabe pa moramo izpeljati ustrezen postopek in izpolnjevati pogoje določene z Uredbo GDPR.
Neposredno trženje obstaja v različnih oblikah, kot so neposredna pošta, trženje po telefonu, elektronsko trženje. Trenutno najbolj razširjena pa je prodaja po internetu. Podjetja morajo biti pri slednjem pozorna, da dosledno spoštujejo Splošno uredbo o varstvo osebnih podatkov (GDPR) ter Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). Neskladje z zakoni lahko namreč rezultira tudi v denarne globe.