Kaj se dogaja z ZVOP-2?
Minilo je že dve leti, odkar se v EU uporablja GDPR. Uredba o varstvu podatkov se sicer uporablja neposredno, a ta predvideva nekatere ureditve oziroma uskladitve še z lokalno zakonodajo posamezne države. Slovenija spremenjene zakonodaje še ni sprejela, je pa nov predlog zakona o varstvu osebnih podatkov (t.i. ZVOP-2) znova v usklajevanju.
V zadnjih dveh letih je že bilo nekaj predlogov ZVOP-2. Eden izmed pomislekov, povezan z zadnjim predlogom ZVOP-2, ki je bil objavljen lanskega avgusta, je bil, da v enem zakonu združuje dve področji. Takratni predlog ZVOP-2 je namreč poleg področij GDPR vključeval tudi direktivo o varstvu osebnih podatkov za področje policijskega in kazenskega pravosodnega delovanja.
Sedaj bomo, kot kaže, namesto enega dobili dva povsem ločena zakona. Za to sta namreč dva razloga. Prvi je časovna prekoračitev roka za uvajanje tako imenovane policijske direktive, drugi pa ta, da je ta direktiva kompleksna in posega na področja, kjer se srečujejo številni velikokrat nasprotujoči si interesi.
Pogosto pa nas stranke sprašujejo zakaj sploh potrebujemo svoj zakon, če se EU uredba uporablja neposredno. Kljub temu, da gre pri GDPR za uredbo, sta za to vsaj dva razloga. Prvi razlog je ta, da je nekaj področij v GDPR namerno prepuščenih v urejanje lokalni zakonodaji posamezne države, kot so npr. pogoji za preverjanje privolitev mladoletnih oseb, videonadzor, pogoji za obdelavo osebnih podatkov pokojnih …
Drugi razlog pa je seveda v kaznovanju kršiteljev. Za trenutne kršitve določb splošne uredbe namreč ni možno izvesti kaznovanja in tudi ne bo, dokler ne bo sprejet ZVOP-2 ter ta izrecno določil Informacijskega pooblaščenca kot prekrškovni organ za zadeve kršitev določb splošne uredbe.
Ne glede na trenutne omejitve Informacijskega pooblaščenca v zvezi s kaznovanjem oziroma izrekanjem finančnih glob, pa ta vseskozi opravlja vse zahtevane nadzore in izreka vse inšpekcijske ukrepe.
Še naprej spremljajte našo spletno stran in o vsem boste pravočasno obveščeni.
