Informacije predstavljajo eno najbolj pomembnih vrednot današnje družbe. Posamezniki in podjetja se pogosto znajdejo v situacijah, ko sami ne morejo preveriti dejstev ali sumov. Takrat se pojavi potreba po strokovni in zakoniti pomoči, največkrat to pomoč omogoča detektiv. Le-ta mora delovati v skladu z zakonodajo in zagotavljati varstvo osebnih podatkov.
Varstvo osebnih podatkov je zelo pomembno področje. V Sloveniji ga ureja Zakon o varstvu osebnih podatkov – ZVOP 2. Zakon je bil sprejet konec leta 2022 in je prinesel številne spremembe.
Varuh osebnih podatkov skrbi za spoštovanje zakonov o varstvu zasebnosti. Deluje kot neodvisni nadzorni organ, ki varuje pravice posameznikov. Njegova naloga je nadzor nad obdelavo osebnih podatkov v javnem in zasebnem sektorju.
V današnjem digitalnem svetu, kjer je osebni podatek postal dragocen vir, je varstvo teh podatkov postalo ključnega pomena.
Tehnološke spremembe, globalizacija in z njimi povezan stalen pretok osebnih podatkov je pripeljalo do potrebe po reformi področja varstva osebnih podatkov. Prejšnji mesec je tudi v Sloveniji stopil v veljavo nov Zakon o varovanju osebnih podatkov – ZVOP-2, ki podrobneje implementira Evropsko uredbo v slovenski pravni red – tudi na področju načel obdelave.
S tem, ko je Državni zbor 15.12.2022 s sprejetjem sklepa določil in kasneje tudi opravil še tretje obravnavo Zakona o varstvu osebnih podatkov – ZVOP-2 so slednjega s glasovanjem tudi sprejeli. Nov zakon bo začel veljati 26.1.2023.
Prilagajanje podjetja zahtevam nove GDPR je lahko počasen in dolgočasen proces. Med pomembnimi novostmi, ki jih uvaja uredba, je tudi obveznost poimenovanja vloge oziroma uvajanje instituta pooblaščene osebe za varstvo podatkov (ang. Data Protection Officer ali DPO), ki naj bi izvajala svetovalne in nadzorne naloge na področju varstva osebnih podatkov.
Predstavljamo mnenje informacijskega pooblaščenca glede vprašanja, ali gre za poseg v zasebnost oziroma zasledovanje, če ima oseba javno odprt profil na Facebooku in lahko vsakdo komentira njene objave.
Povzemamo mnenje informacijskega pooblaščenca, ki podaja mnenje o problematiki, ko delodajalec zahteva podatke, kot so kdaj in s katerim cepivom se je zaposlen cepil. Ali je delodajalec do teh podatkov sploh upravičen?
S ponovnim odprtjem šol se po vzoru avstrijske prakse v slovenskem prostoru pojavlja možnost prostovoljnega samotestiranja s hitrimi testi na koronavirus. Napovedano samotestiranje v šolah še naprej razburja javnost, pojavlja pa se tudi vprašanje dopustnosti vpogleda v rezultate dijakov s strani ravnateljev.
- 1
- 2