Delovni čas
Pon - pet: 9.00 - 14.00
Pon - pet: 9.00 - 14.00
Varnost je stalna prednostna naloga na delovnih mestih po vsem svetu. Pogosto pa je najbolj pereča in “ranljiva” v industrijskih panogah – v panogah, kot so gradbeništvo, naftna industrija, gozdarstvo in rudarstvo. Redna varnostna poročila organizacijam omogočijo identifikacijo in preprečitev zaznanih tveganj.
Dejavnosti, oprema in lokacije, na katerih potekajo dela v teh panogah, so po naravi nevarne. Posledično je ohranjanje visokih varnostnih standardov ključnega pomena za varnost in uspeh projektov, podjetij in seveda dejanskih delavcev.
Kako torej varnostna poročila prispevajo k dejanskemu zagotavljanju varnosti ljudi, skupnosti in sredstev?
Varnostna poročila so mehanizem za beleženje dogajanja na deloviščih. Tako lahko varnostne ekipe, inženirji in vodstvo razumejo, kaj se dogaja, ter sprejemajo odločitve o tem, kako in kaj izboljšati.
Varnostna poročila se večinoma uporabljajo za “poročanje” o incidentih, skorajšnjih nesrečah in nevarnostih. Kljub temu je glavni namen teh poročil vključiti se v pozitivno povratno zanko. Z le to se podjetje uči in analizira, kaj je šlo narobe, in nato izboljša svoje procese, opremo itd. za nenehno izboljševanje svojih varnostnih rezultatov.
Kaj je torej pomembnega v dejanski obliki varnostnega poročila?
Kot smo že omenili, je mehanizem za dokumentiranje varnostnih vprašanj varnostno poročilo. V kolikor želimo, da mehanizem lahko opravil svoje delo, mora biti pravilno oblikovan.
Eden glavnih in pogosto spregledanih razlogov za dobro oblikovanje varnostnega poročila je povečanje verjetnosti, da bodo delavci pripravljali varnostna poročila. Dobro oblikovano varnostno poročilo, ki je jasno, jedrnato in enostavno za izpolnjevanje, bo veliko bolj verjetno izpolnjeno in predloženo kot tisto, ki je dolgovezno in težavno.
Sestavljanje dokumenta, ki vsebuje le tisto, kar je nujno potrebno, je prvi korak k doseganju tega cilja. To lahko storite s pametno izbiro polj ali pogojno logiko obrazca. Drugi korak je vir vašega dokumenta. Izpolnjevanje dokumentov word, excel in PDF na kraju samem je težavno in predstavlja logistično nočno moro, saj se stvari zlahka izgubijo ali poškodujejo. Pametna varnostna aplikacija, ki je namenjena ocenam tveganja ali varnostnim kontrolnim seznamom, bo pomagala olajšati te glavobole, saj omogoča enostavno izpolnjevanje obrazcev ter samodejno nalaganje in organizacijo.
Drugi razlog, zakaj je oblikovanje varnostnih poročil tako pomembno, je, da je iz slabo oblikovanih in nestandardiziranih varnostnih poročil in obrazcev nemogoče dobiti kakršno koli razumevanje.
Ključ do zgornjega odlomka je, da je pri oblikovanju varnostnega poročila pomembno, da ostane dosledno in standardizirano v vseh projektih, skupinah in v idealnem primeru tudi v celotnem podjetju.
Podjetja običajno za vsak projekt razporedijo več različnih varnostnih poročil (in drugih varnostnih dokumentov), kar je potrebno. Nemogoče je zajeti vse, kar je povezano z varnostjo, v enem samem poročilu – zato so poročila razdeljena na dogodke ali dejavnosti, ki se pojavljajo dovolj pogosto in so dovolj pomembni, da upravičujejo lastno poročilo.
Opazili boste nekaj skupnih tem, ki prežemajo vse vrste poročil, obstajajo pa tudi nekatera edinstvena polja in oblikovanje, ki so smiselna le za ta edinstveni primer uporabe.
Poročilo o nevarnostih je osnovni element varnosti na gradbišču. Gradbišča so polna nevarnosti in poročanje o nevarnostih, ki ogrožajo zdravje in varnost delavcev ali drugih oseb, je veliko boljše kot odzivanje na incident, ko se ta že zgodi. Dejansko je moč poročila o nevarnostih v njegovi proaktivni naravi – ki je pravzaprav drugačna od številnih drugih vrst varnostnih poročil.
Oblika poročila o varnostnem incidentu je precej samoumevna. Njegov edini namen je poročanje o incidentu.
Poročilo o skorajšnji nesreči je pogosto premalo uporabljeno, vendar zelo učinkovito varnostno poročilo. Medtem ko delavci zlahka preskočijo ali prezrejo skorajšnjo nesrečo, se lahko ekipe iz skorajšnjih nesreč veliko naučijo in sprejmejo pametne odločitve o tem, kako zagotoviti, da se te skorajšnje nesreče ne spremenijo v dejanske incidente.
Infocenter
V podjetju MD svetovanje d.o.o. stremimo k temu, da mora biti internet dostopen vsem, ne glede na njihove okoliščine ali zmožnosti. Zato smo se zavezali k zagotavljanju spletnega mesta, ki je dostopno najširšemu možnemu krogu uporabnikov.
Pri tem seveda upoštevamo zahteve Zakona o dostopnosti do informacijskih izdelkov in storitev za osebe z invalidnostmi (ZDPSI) ter Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA) ter si prizadevamo čim dosledneje upoštevati Smernice za dostopnost spletnih vsebin (WCAG) 2.1 v skladu z ravnijo AA, kot jih določa Konzorcij za svetovni splet (W3C). Te smernice opisujejo, kako narediti spletne vsebine dostopne osebam z različnimi oblikami oviranosti. Upoštevanje teh smernic nam pomaga zagotavljati, da je spletno mesto dostopno vsem – slepim in slabovidnim osebam, uporabnikom z motoričnimi, vidnimi, kognitivnimi in drugimi oviranostmi.
Naše spletno mesto uporablja različne tehnologije, ki omogočajo čim višjo raven dostopnosti. Vgrajen je uporabniški vmesnik za dostopnost, ki uporabnikom z določenimi oblikami oviranosti omogoča prilagoditev videza in funkcionalnosti spletnega mesta svojim potrebam.
Poleg tega spletno mesto uporablja aplikacijo, ki temelji na umetni inteligenci in v ozadju neprestano optimizira dostopnost spletnega mesta. Ta aplikacija samodejno prilagaja HTML kodo, izboljšuje uporabniško izkušnjo za slepe uporabnike, ki uporabljajo bralnike zaslona, in omogoča navigacijo z uporabo tipkovnice za gibalno ovirane uporabnike.
Če zaznate nepravilnost ali imate predlog za izboljšavo, bomo veseli vašega sporočila. Pišete nam lahko na elektronski naslov: info@infocenter.si
Naše spletno mesto uporablja tehnologijo ARIA (Accessible Rich Internet Applications) in prilagojeno vedenje elementov, da slepim in slabovidnim uporabnikom omogoča branje in uporabo vsebin preko bralnikov zaslona. Ko uporabnik z bralnikom zaslona vstopi na spletno mesto, prejme poziv za preklop v profil za bralnik zaslona, kar mu omogoči učinkovito navigacijo in uporabo funkcij.
Optimizacija za bralnike zaslona: V ozadju teče proces, ki analizira sestavne dele spletnega mesta in zagotavlja sprotno skladnost tudi ob posodobitvah. Uporabljamo nabor atributov ARIA za označevanje obrazcev, ikon (npr. za družbena omrežja, iskanje, košarico), elementov z vlogami (gumbi, meniji, pogovorna okna ipd.), ter za natančno označevanje slik z nadomestnim besedilom (ALT), tudi z uporabo optičnega prepoznavanja znakov (OCR), če slika vsebuje besedilo.
Uporabniki lahko kadar koli vključijo način za bralnik zaslona s kombinacijo tipk Alt+1. Ob vstopu na spletno mesto bodo uporabniki samodejno pozvani k vklopu načina bralnika zaslona.
Te prilagoditve so združljive z vsemi glavnimi bralniki zaslona, vključno z JAWS, NVDA, VoiceOver in TalkBack.
Optimizacija navigacije s tipkovnico: Proces v ozadju prilagodi HTML kodo in doda vedenjske skripte v JavaScriptu, da omogoči popolno uporabo spletnega mesta s tipkovnico.
To vključuje:
navigacijo z Tab in Shift+Tab,
upravljanje spustnih menijev s smernimi tipkami,
zapiranje z Esc,
aktivacijo gumbov z Enter,
premikanje med možnostmi s smernimi tipkami ter izbor z Preslednico ali Enter.
Uporabnikom so na voljo tudi bližnjice, kot so:
M (meni),
H (naslovi),
F (obrazci),
B (gumbi),
G (grafike).
Na voljo so hitri meniji za preskok na vsebino, dostopni s tipko Alt+1, ali kot prvi elementi pri navigaciji s tipkovnico. Pri pojavnih oknih sistem samodejno prestavi fokus tipkovnice nanje in onemogoči premik fokusa izven okna.
Način za epileptike: onemogoči utripajoče animacije in nevarne barvne kombinacije.
Način za slabovidne: prilagoditve za slabši vid, tunelski vid, katarakto, glavkom ipd.
Način za kognitivne motnje: prilagoditve za disleksijo, avtizem, možganske kapi ipd.
Način prijazen za ADHD: zmanjša moteče elemente in izboljša osredotočenost.
Način za slepe: popolna združljivost z bralniki zaslona (JAWS, NVDA, VoiceOver, TalkBack).
Profil za navigacijo s tipkovnico: prilagoditve za osebe z gibalnimi oviranostmi.
Prilagoditve pisave: povečava/pomanjšava, sprememba pisave, razmiki, poravnava, višina vrstic ipd.
Prilagoditve barv: profili kontrasta (svetel, temen, inverzni, monokromatičen), zamenjava barv ozadja, besedila in naslovov.
Animacije: možnost onemogočanja animacij, vključno z videi, GIF-i in CSS prehodi.
Označevanje vsebine: poudarjanje povezav, naslovov, fokusiranih ali prehodnih elementov.
Izklop zvoka: uporabnikom z občutljivostjo na zvok omogoča takojšnje utišanje.
Podpora kognitivnim motnjam: integracija iskalnika z Wikipedijo in Wikislovarjem za razlago izrazov.
Dodatne funkcije: sprememba kazalca, način tiskanja, virtualna tipkovnica ipd.
Prizadevamo si podpreti kar največ različnih brskalnikov in tehnologij za pomoč, da bi lahko uporabniki izbrali najbolj primerna orodja z minimalnimi omejitvami. Podpiramo več kot 95 % tržnega deleža, vključno z: Google Chrome, Mozilla Firefox, Microsoft Edge, Apple Safari, Opera, JAWS in NVDA.
Kljub našim najboljšim prizadevanjem se lahko zgodi, da določene strani ali deli spletnega mesta še niso popolnoma dostopni ali so še v procesu prilagoditve. Stalno izboljšujemo dostopnost, razvijamo nove funkcije in uvajamo sodobne tehnologije, da bi dosegli optimalno raven dostopnosti v skladu s tehnološkim napredkom.
Za dodatne informacije ali pomoč nas kontaktirajte na: info@infocenter.si