Delovni čas
Pon - pet: 9.00 - 14.00
Pon - pet: 9.00 - 14.00
GAP analiza je strateško orodje, ki organizacijam omogoča pregled trenutnega stanja skladnosti, prepoznavanje vrzeli in pripravo načrta izboljšav. Ne gre zgolj za formalnost ali administrativni zahtevek, temveč za ključni korak pri zagotavljanju varnosti, skladnosti in neprekinjenega poslovanja. S premišljenim in sistematičnim pristopom GAP analiza pomaga podjetjem identificirati šibke točke, zmanjšati tveganja in okrepiti odpornost na kibernetske grožnje ter druge motnje v poslovanju.
Ko podjetje nima usposobljenega vodje varnostnih operacij, se pojavijo številne težave. Programske in strojne rešitve so lahko prisotne, vendar brez strateškega nadzora in usklajevanja s cilji podjetja ostanejo neučinkovite. Model CISO on demand prinaša izkušenega strokovnjaka, ki razume poslovne procese in varnostne potrebe. S tem se izboljša upravljanje tveganj, skladnost z zakonodajo in učinkovitost varnostnih ukrepov. Zaradi fleksibilnosti je storitev stroškovno učinkovita izbira tudi za manjša in srednje velika podjetja.
GAP analiza predstavlja primerjavo trenutnega stanja podjetja z zahtevanimi standardi, kot je direktiva NIS2 ali lokalna zakonodaja, na primer ZInfV. Proces analize vključuje celovit pregled politik, postopkov, tehnologij in organizacijskih praks, identifikacijo vrzeli ter pripravo akcijskega načrta za doseganje skladnosti.
Cilj GAP analize ni le izpolnjevanje zakonskih zahtev. Gre za gradnjo dolgoročne odpornosti podjetja, ki temelji na stalnem spremljanju, izobraževanju zaposlenih in izboljšavah procesov. Pomembno je, da organizacija razume, katere vrzeli predstavljajo največje tveganje za njeno poslovanje, in ukrepa pravočasno.
Ključni cilji GAP analize so:
Analiza se izvaja v štirih fazah: pregled trenutnega stanja, identifikacija vrzeli, priprava akcijskega načrta ter implementacija in spremljanje. Vsaka faza prinaša konkretne rezultate in jasne prioritete za izboljšave.
Rezultat GAP analize je celovito poročilo, ki vključuje ugotovitve, priporočila in akcijski načrt. Dokument omogoča pregled tveganj, določitev prioritet ter spremljanje implementacije ukrepov. Takšen pristop zagotavlja, da organizacija proaktivno skrbi za svojo kibernetsko varnost in stabilnost poslovanja. GAP analiza povezuje IT-varnost s kontinuiteto poslovanja. Vključuje preverjanje načrtov obnovitve, testiranje odzivov na incidente in integracijo rezultatov v krizno načrtovanje. S tem organizacije pridobijo jasen vpogled v pripravljenost na nepričakovane dogodke in kibernetske napade.
Dobra praksa pri GAP analizi vključuje:
• izvajanje analize z zunanjimi strokovnjaki,
• jasno razdelitev odgovornosti za ukrepe,
• redno spremljanje skladnosti in testiranje sistemov,
• integracijo rezultatov v strategijo varnosti.
Slaba praksa pa vključuje:
• analizo kot formalnost brez izvedbe ukrepov,
• pomanjkanje podpore vodstva,
• neaktualne politike in zastarele postopke,
• nepovezanost med IT in poslovnimi oddelki.
Pravilno izvedena GAP analiza omogoča podjetju racionalno doseganje skladnosti, zmanjšanje stroškov in krepitev zaupanja partnerjev, regulatorjev ter strank. Je naložba, ki prinaša dolgoročne koristi, varnost in stabilnost poslovanja. GAP analiza je torej več kot le pregled – je orodje za strateško odločanje, izboljšave in dolgoročno odpornost podjetja. Organizacije, ki jo izvajajo redno in učinkovito, so bolje pripravljene na spremembe, tveganja in prihodnje izzive.
Poleg operativnih koristi ima GAP analiza tudi pomembno strateško vlogo. Organizacije, ki jo izvajajo redno in temeljito, so bolje pripravljene na spremembe v regulativi, nove varnostne grožnje ali tehnološke izzive. GAP analiza omogoča, da podjetje sprejema odločitve na podlagi podatkov, določi prioritete za vlaganja v varnost in optimizira delovne procese.
Pravilno izvedena GAP analiza omogoča podjetju:
S tem orodjem podjetja ne pridobijo le skladnosti, temveč tudi konkurenčno prednost, saj so pripravljena hitreje reagirati na grožnje in nepredvidene situacije.
Infocenter
V podjetju MD svetovanje d.o.o. stremimo k temu, da mora biti internet dostopen vsem, ne glede na njihove okoliščine ali zmožnosti. Zato smo se zavezali k zagotavljanju spletnega mesta, ki je dostopno najširšemu možnemu krogu uporabnikov.
Pri tem seveda upoštevamo zahteve Zakona o dostopnosti do informacijskih izdelkov in storitev za osebe z invalidnostmi (ZDPSI) ter Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA) ter si prizadevamo čim dosledneje upoštevati Smernice za dostopnost spletnih vsebin (WCAG) 2.1 v skladu z ravnijo AA, kot jih določa Konzorcij za svetovni splet (W3C). Te smernice opisujejo, kako narediti spletne vsebine dostopne osebam z različnimi oblikami oviranosti. Upoštevanje teh smernic nam pomaga zagotavljati, da je spletno mesto dostopno vsem – slepim in slabovidnim osebam, uporabnikom z motoričnimi, vidnimi, kognitivnimi in drugimi oviranostmi.
Naše spletno mesto uporablja različne tehnologije, ki omogočajo čim višjo raven dostopnosti. Vgrajen je uporabniški vmesnik za dostopnost, ki uporabnikom z določenimi oblikami oviranosti omogoča prilagoditev videza in funkcionalnosti spletnega mesta svojim potrebam.
Poleg tega spletno mesto uporablja aplikacijo, ki temelji na umetni inteligenci in v ozadju neprestano optimizira dostopnost spletnega mesta. Ta aplikacija samodejno prilagaja HTML kodo, izboljšuje uporabniško izkušnjo za slepe uporabnike, ki uporabljajo bralnike zaslona, in omogoča navigacijo z uporabo tipkovnice za gibalno ovirane uporabnike.
Če zaznate nepravilnost ali imate predlog za izboljšavo, bomo veseli vašega sporočila. Pišete nam lahko na elektronski naslov: info@infocenter.si
Naše spletno mesto uporablja tehnologijo ARIA (Accessible Rich Internet Applications) in prilagojeno vedenje elementov, da slepim in slabovidnim uporabnikom omogoča branje in uporabo vsebin preko bralnikov zaslona. Ko uporabnik z bralnikom zaslona vstopi na spletno mesto, prejme poziv za preklop v profil za bralnik zaslona, kar mu omogoči učinkovito navigacijo in uporabo funkcij.
Optimizacija za bralnike zaslona: V ozadju teče proces, ki analizira sestavne dele spletnega mesta in zagotavlja sprotno skladnost tudi ob posodobitvah. Uporabljamo nabor atributov ARIA za označevanje obrazcev, ikon (npr. za družbena omrežja, iskanje, košarico), elementov z vlogami (gumbi, meniji, pogovorna okna ipd.), ter za natančno označevanje slik z nadomestnim besedilom (ALT), tudi z uporabo optičnega prepoznavanja znakov (OCR), če slika vsebuje besedilo.
Uporabniki lahko kadar koli vključijo način za bralnik zaslona s kombinacijo tipk Alt+1. Ob vstopu na spletno mesto bodo uporabniki samodejno pozvani k vklopu načina bralnika zaslona.
Te prilagoditve so združljive z vsemi glavnimi bralniki zaslona, vključno z JAWS, NVDA, VoiceOver in TalkBack.
Optimizacija navigacije s tipkovnico: Proces v ozadju prilagodi HTML kodo in doda vedenjske skripte v JavaScriptu, da omogoči popolno uporabo spletnega mesta s tipkovnico.
To vključuje:
navigacijo z Tab in Shift+Tab,
upravljanje spustnih menijev s smernimi tipkami,
zapiranje z Esc,
aktivacijo gumbov z Enter,
premikanje med možnostmi s smernimi tipkami ter izbor z Preslednico ali Enter.
Uporabnikom so na voljo tudi bližnjice, kot so:
M (meni),
H (naslovi),
F (obrazci),
B (gumbi),
G (grafike).
Na voljo so hitri meniji za preskok na vsebino, dostopni s tipko Alt+1, ali kot prvi elementi pri navigaciji s tipkovnico. Pri pojavnih oknih sistem samodejno prestavi fokus tipkovnice nanje in onemogoči premik fokusa izven okna.
Način za epileptike: onemogoči utripajoče animacije in nevarne barvne kombinacije.
Način za slabovidne: prilagoditve za slabši vid, tunelski vid, katarakto, glavkom ipd.
Način za kognitivne motnje: prilagoditve za disleksijo, avtizem, možganske kapi ipd.
Način prijazen za ADHD: zmanjša moteče elemente in izboljša osredotočenost.
Način za slepe: popolna združljivost z bralniki zaslona (JAWS, NVDA, VoiceOver, TalkBack).
Profil za navigacijo s tipkovnico: prilagoditve za osebe z gibalnimi oviranostmi.
Prilagoditve pisave: povečava/pomanjšava, sprememba pisave, razmiki, poravnava, višina vrstic ipd.
Prilagoditve barv: profili kontrasta (svetel, temen, inverzni, monokromatičen), zamenjava barv ozadja, besedila in naslovov.
Animacije: možnost onemogočanja animacij, vključno z videi, GIF-i in CSS prehodi.
Označevanje vsebine: poudarjanje povezav, naslovov, fokusiranih ali prehodnih elementov.
Izklop zvoka: uporabnikom z občutljivostjo na zvok omogoča takojšnje utišanje.
Podpora kognitivnim motnjam: integracija iskalnika z Wikipedijo in Wikislovarjem za razlago izrazov.
Dodatne funkcije: sprememba kazalca, način tiskanja, virtualna tipkovnica ipd.
Prizadevamo si podpreti kar največ različnih brskalnikov in tehnologij za pomoč, da bi lahko uporabniki izbrali najbolj primerna orodja z minimalnimi omejitvami. Podpiramo več kot 95 % tržnega deleža, vključno z: Google Chrome, Mozilla Firefox, Microsoft Edge, Apple Safari, Opera, JAWS in NVDA.
Kljub našim najboljšim prizadevanjem se lahko zgodi, da določene strani ali deli spletnega mesta še niso popolnoma dostopni ali so še v procesu prilagoditve. Stalno izboljšujemo dostopnost, razvijamo nove funkcije in uvajamo sodobne tehnologije, da bi dosegli optimalno raven dostopnosti v skladu s tehnološkim napredkom.
Za dodatne informacije ali pomoč nas kontaktirajte na: info@infocenter.si