Osebno vročanje tožb, izvršb, sodb, opominov, vabil, sodnih odločb in vlog

Osebno vročanje

tožb, izvršb, sodb, opominov, vabil, sodnih odločb in vlog

Vročanje

Vročanje je predpogoj za nastop določene pravne posledice. Po zakonu lahko sodišče odredi, da se vročitev opravi s pomočjo detektiva, ki opravlja vročanje kot registrirano dejavnost na podlagi posebnega dovoljenja ministra, pristojnega za pravosodje. Vročajo se tožbe, sklepi o izvršbi, sodbe, opomini, vabila, sodne odločbe, vloge in opomini. Gre za pomembno procesno dejanje saj se s tem uresničuje načelo kontradiktornosti (obojestranskega zaslišanja). Stranka se s tem seznanja s potekom postopka ter procesnimi dejanji sodišča in nasprotne stranke.

Pri vročanju upoštevamo zakone, ki opredeljujejo način oziroma postopek vročanja, Zakon o kazenskem postopku, Zakon o pravdnem postopku in Zakon o upravnem postopku.

Opravljamo vročanje:

državnim organom,
pravnim osebam in podjetnikom posameznikom,
organom samoupravnih lokalnih skupnosti,
vojaškim osebam,
policijskim uslužbencem,
osebam, ki jim je odvzeta prostost,
odvetnikom,
fizičnim osebam registriranim za opravljanje dejavnosti in
fizičnim osebam.

Vroča se z vročilnico. Detektiv po opravljeni storitvi izdela zapisnik, katerega preda naročniku po vročitvi. Ta poleg detektivskega poročila prejme tudi vročilnico, kar lahko kot stranka nato uporabi v nadaljnjih postopkih. Detektiv pa je v zvezi z vročitvijo ali drugimi dejstvi lahko za namen razjasnitve dejstev priča na sodišču.

Vročanje se opravi med 06.00 do 22.00 v stanovanju, na sedežu podjetja, na delavnem mestu, na sodišču, v zaporih oziroma kjer koli drugje, kjer je osebo mogoče najti. Kadar je to neogibno potrebno, se lahko vroča tudi ponoči.

Pri opravljanju osebne vročitve je ključnega pomena, da je ta opravljena pravilno, pravočasno in v skladu z zakonodajo. Poudarek je na nujni osebni vročitvi vabila na zagovor k delodajalcu (za primer disciplinskega postopka), saj je le pravilna osebna vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi (delovnega razmerja) z navedenimi odpovednimi razlogi in pravicami delavca predpogoj za uspešen in nemoten sodni postopek. V nasprotnem primeru lahko nepravilna vročitev pomeni resne posledice za delodajalca in s tem nepotrebne stroške in neprijetnosti.