Pokličite nas:
070 462 375
Zakon o zaščiti prijaviteljev – zavezanci
Zakon o zaščiti prijaviteljev – zavezanci
Področje prijaviteljev nezakonitih dejavnosti se je zaradi velikega gospodarskega in političnega pomena dodatno implementirala v Zakon o zaščiti prijaviteljev. Zakon o zaščiti prijaviteljev z namenom zaščite javnega interesa celovito ureja področje varstva prijaviteljev kršitev.
Zakon je pričel veljati 22.2.2023 in prinaša pomembne ukrepe za zaščito oseb, ki prijavijo kršitev v svojem delovnem okolju. ZZPri določa tudi dodatne obveznosti za zavezance v javnem in zasebnem sektorju.
Rok za vzpostavitev prijavnih poti
Zakon se nanaša na skupine zavezancev javnega in zasebnega sektorja, ki morajo zakonodajo implementirati v določeni časovnici.
Skladno z zakonom je potrebno tako vzpostaviti prijavne poti za zaščito prijaviteljev:
- do 23. maja 2023 za zavezance v javnem sektorju in za zavezance v zasebnem sektorju z več kot 250 zaposlenimi,
- do 17. decembra 2023 za zavezance v zasebnem sektorju, ki imajo med 50 in 249 zaposlenih.
Posebni zavezanci
- ZZPri zajema tudi subjekte z manj kot 50 zaposlenimi, vendar najmanj desetimi zaposlenimi. Zavezanci postanejo, če svojo glavno registrirano dejavnost opravljajo na področju zdravstva ali na področjih zbiranja, prečiščevanja in distribucije vode, ravnanja z odplakami, zbiranja in odvoza odpadkov ter ravnanja z njimi, pridobivanja sekundarnih surovin ter na področjih saniranja okolja in drugega ravnanja z odpadki.
- Notranje poti za prijavo vzpostavijo tudi ministrstva, upravne enote, vladne službe, javne agencije, Urad predsednika Republike Slovenije, Državno odvetništvo Republike Slovenije, Ustavno sodišče Republike Slovenije, Računsko sodišče Republike Slovenije, Varuh človekovih pravic, Informacijski pooblaščenec, Komisija za preprečevanje korupcije, Državna revizijska komisija in Zagovornik načela enakosti ter samoupravne lokalne skupnosti.
- Poti za prijavo vzpostavijo tudi subjekti v zasebnem sektorju z manj kot 50 zaposlenimi. Zavezanci postanejo, če tako določajo drugi zakoni, s katerimi se prenašajo akti Evropske unije, ali neposredno veljavni predpisi Evropske unije iz delov I B. in II Priloge Direktive 2019/1937/EU.