Delovni čas
Pon - pet: 9.00 - 14.00
Pon - pet: 9.00 - 14.00
ZinfV določa obseg uporabe, opredeljuje definicije ključnih izrazov in določa, kdo so zavezanci. Ureja pristojnosti, naloge, organizacijo in delovanje pristojnega nacionalnega organa za informacijsko varnost, organa za obvladovanje incidentov velikih razsežnosti in kriz, enotne konktaktne točke za kibernetsko varnost in skupin za odzivanje na incidente na področju računalniške varnosti. Ureja tudi sprejetje Strategije kibernetske varnosti Republike Slovenije, kibernetsko obrambo ter sodelovanje pristojnih državnih organov in skupin CSIRT.
Namen zakona sta sistemska ureditev področja informacijske in kibernetske varnosti ter zagotovitev visoke ravni kibernetske varnosti, vključno s krepitvijo zaupanja v proizvode informacijsko-komunikacijske tehnologije, storitve IKT in postopke IKT ter krepitvijo njihove varnosti v Republiki Sloveniji na področjih, ki so ključni za nemoteno delovanje države in ohranitev zagotavljanja ključnih družbenih in gospodarskih dejavnosti.
Po zakonu so zavezanci vse organizacije, ki delujejo v ključnih in pomembnih sektorjih, kot so energetika, zdravstvo, pitna voda, digitalna infrastruktura, bančništvo, finance, javna uprava ter informacijske in komunikacijske tehnologije. Med zavezance spadajo tudi srednje velika podjetja, ki imajo več kot 50 zaposlenih ali letni promet nad 10 milijoni evrov, ne glede na dejavnost, če njihovo delovanje vpliva na kritične storitve ali nemoteno delovanje družbe. Vlada lahko določi dodatne zavezance, kadar oceni, da ima organizacija pomembno vlogo pri zagotavljanju nacionalne varnosti ali javnega interesa.
Zavezanci se po zakonu delijo na bistvene in pomembne subjekte. Bistveni subjekti so večje organizacije iz ključnih sektorjev, ki imajo najmanj 250 zaposlenih, letni promet nad 50 milijonov evrov ali letno vsoto nad 43 milijonov evrov. Med bistvene subjekte sodijo tudi ponudniki kvalificiranih storitev zaupanja, registri domen (TLD), ponudniki storitev DNS in ponudniki javnih elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev, če imajo vsaj 50 zaposlenih in promet nad 10 milijonov evrov. V to skupino spadajo tudi državni subjekti, določeni kot kritična infrastruktura, ter drugi pomembni izvajalci, ki jih na predlog pristojnega organa določi vlada.
Pomembni subjekti pa so manjše organizacije iz sektorjev, ki so prav tako pomembni za delovanje družbe, a ne izpolnjujejo pogojev za bistvene subjekte. Sem spadajo tudi subjekti, ki jih na predlog pristojnega organa določi vlada, ter tisti, ki opravljajo dejavnosti, ki so pomembne za varnost, zaščito, reševanje ali delovanje javnih storitev, vendar ne dosegajo kriterijev bistvenih subjektov.
Za nadzor nad izvajanjem določb ZinfV-1 so pristojni inšpektorji za informacijsko varnost pri nacionalnem organu, ki skrbi za to področje. Ti inšpektorji preverjajo skladnost organizacij z zakonom, njegovimi podzakonskimi predpisi in odločbami, izdanimi na njihovi podlagi.
Na obrambnem območju nadzor opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za obrambo, medtem, ko nadzor nad obveščevalno-varnostnimi dejavnostmi izvaja Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve.
Poleg tega so inšpektorji pristojni tudi za nadzor nad izvajanjem evropskih uredb in certifikacijskih shem s področja kibernetske varnosti ter za spremljanje, kako se v Sloveniji izvajajo izvedbeni akti Evropske komisije, povezani z Direktivo NIS 2. Pri izvajanju nadzora se uporabljajo določbe Zakona o inšpekcijskem nadzoru, razen v primerih, kjer ZinfV-1 določa posebna pravila ali postopke.
V primeru kršitev so z zakonom določene globe za bistvene in pomembne subjekte, globe za kršitev Uredbe 2019/881EU, odmerjanje sankcij za prekrške, izrekanje globe v hitrem prekrškovnem postopku ter uporaba določb o prekrških.
ZinfV-1 poudarja tudi pomen nenehnega izobraževanja in usposabljanja zaposlenih na področju kibernetske varnosti. Organizacije morajo zagotoviti, da zaposleni razumejo tveganja, povezana z uporabo informacijskih sistemov, in znajo ustrezno ukrepati ob morebitnih incidentih. Usposabljanja morajo biti redna, prilagojena delovnim mestom in vključevati tudi vodstvene strukture, saj je zavedanje in odgovornost vseh zaposlenih ključna za učinkovito obvladovanje kibernetskih groženj in skladnost z zahtevami zakona.
Bistveni in pomembni subjekti morajo vzpostaviti in izvajati ustrezne tehnične, operativne in organizacijske ukrepe. S temi zagotavljajo celovitost, avtentičnost, zaupnost in razpoložljivost svojih omrežij ter informacijskih sistemov. Ti ukrepi morajo omogočati učinkovito obvladovanje tveganj za varnost sistemov, ki jih uporabljajo pri svojem delovanju ali nudenju storitev, ter preprečevati ali zmanjševati vpliv morebitnih varnostnih incidentov na uporabnike in druge povezane storitve.
Varnostni ukrepi morajo temeljiti na celostnem pristopu, ki upošteva vse možne nevarnosti in vključuje zaščito tako informacijskih sistemov kot tudi njihovega fizičnega okolja pred incidenti in motnjami.
S sprejetjem zakona se pričakuje več koristi, kot so na primer:
Zakon o informacijski varnosti (ZinfV-1) prinaša nekatere ključne novosti. To so med drugim:
Zakon po novem določa, da so zavezanci vsa podjetja in organizacije iz kritičnih sektorjev, kot so zdravstvo, energetika, informacijska tehnologija, promet, bančništvo in podobno. med zavezance spadajo tudi srednje velika podjetja, ki imajo več kot 50 zaposlenih ali letnim prometom nad 10 milijoni evrov. Vlada lahko med zavezance vključi tudi druge subjekte, če so le-ti pomembni za nemoteno delovanje družbe.
ZinfV-1 organizacijam in podjetjem nalaga vrsto konkretnih obveznosti, ki jih morajo sistemsko izvajati. Med njimi so: redno preverjanje varnostnih kopij in dnevniških zapisov; stalno ocenjevanje tveganj; vzpostavitev varnostnih politik in postopkov; preverjanje identitet uporabnikov; upravljanje dostopov po načelu najmanjših pravic… Poleg tega zakon zahteva tudi redno izobraževanje zaposlenih o kibernetski varnosti, vzpostavitev nadzora nad dobavitelji in učinkovito obvladovanje varnostnih incidentov z obveznim poročanjem v določenih rokih.
Ključna novost je, da odgovornost za informacijsko varnost ni več omejena le na IT oddelke. Člani poslovodstva morajo dokazljivo zagotavljati izvajanje varnostnih politik ter nadzirati njihovo uresničevanje. V primeru neskladnosti zako predvideva osebno odgovornost vodstva in visoke denarne kazni.
Pri tem ima pomembno vlogo tudi Urad za informacijsko varnost, ki skrbi za nadzor izvajanja zakona, svetovanje zavezancem, pripravo smernic in standardov ter usklajevanje nacionalnih prizadevanj na področju kibernetske varnosti.
Infocenter
V podjetju MD svetovanje d.o.o. stremimo k temu, da mora biti internet dostopen vsem, ne glede na njihove okoliščine ali zmožnosti. Zato smo se zavezali k zagotavljanju spletnega mesta, ki je dostopno najširšemu možnemu krogu uporabnikov.
Pri tem seveda upoštevamo zahteve Zakona o dostopnosti do informacijskih izdelkov in storitev za osebe z invalidnostmi (ZDPSI) ter Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA) ter si prizadevamo čim dosledneje upoštevati Smernice za dostopnost spletnih vsebin (WCAG) 2.1 v skladu z ravnijo AA, kot jih določa Konzorcij za svetovni splet (W3C). Te smernice opisujejo, kako narediti spletne vsebine dostopne osebam z različnimi oblikami oviranosti. Upoštevanje teh smernic nam pomaga zagotavljati, da je spletno mesto dostopno vsem – slepim in slabovidnim osebam, uporabnikom z motoričnimi, vidnimi, kognitivnimi in drugimi oviranostmi.
Naše spletno mesto uporablja različne tehnologije, ki omogočajo čim višjo raven dostopnosti. Vgrajen je uporabniški vmesnik za dostopnost, ki uporabnikom z določenimi oblikami oviranosti omogoča prilagoditev videza in funkcionalnosti spletnega mesta svojim potrebam.
Poleg tega spletno mesto uporablja aplikacijo, ki temelji na umetni inteligenci in v ozadju neprestano optimizira dostopnost spletnega mesta. Ta aplikacija samodejno prilagaja HTML kodo, izboljšuje uporabniško izkušnjo za slepe uporabnike, ki uporabljajo bralnike zaslona, in omogoča navigacijo z uporabo tipkovnice za gibalno ovirane uporabnike.
Če zaznate nepravilnost ali imate predlog za izboljšavo, bomo veseli vašega sporočila. Pišete nam lahko na elektronski naslov: info@infocenter.si
Naše spletno mesto uporablja tehnologijo ARIA (Accessible Rich Internet Applications) in prilagojeno vedenje elementov, da slepim in slabovidnim uporabnikom omogoča branje in uporabo vsebin preko bralnikov zaslona. Ko uporabnik z bralnikom zaslona vstopi na spletno mesto, prejme poziv za preklop v profil za bralnik zaslona, kar mu omogoči učinkovito navigacijo in uporabo funkcij.
Optimizacija za bralnike zaslona: V ozadju teče proces, ki analizira sestavne dele spletnega mesta in zagotavlja sprotno skladnost tudi ob posodobitvah. Uporabljamo nabor atributov ARIA za označevanje obrazcev, ikon (npr. za družbena omrežja, iskanje, košarico), elementov z vlogami (gumbi, meniji, pogovorna okna ipd.), ter za natančno označevanje slik z nadomestnim besedilom (ALT), tudi z uporabo optičnega prepoznavanja znakov (OCR), če slika vsebuje besedilo.
Uporabniki lahko kadar koli vključijo način za bralnik zaslona s kombinacijo tipk Alt+1. Ob vstopu na spletno mesto bodo uporabniki samodejno pozvani k vklopu načina bralnika zaslona.
Te prilagoditve so združljive z vsemi glavnimi bralniki zaslona, vključno z JAWS, NVDA, VoiceOver in TalkBack.
Optimizacija navigacije s tipkovnico: Proces v ozadju prilagodi HTML kodo in doda vedenjske skripte v JavaScriptu, da omogoči popolno uporabo spletnega mesta s tipkovnico.
To vključuje:
navigacijo z Tab in Shift+Tab,
upravljanje spustnih menijev s smernimi tipkami,
zapiranje z Esc,
aktivacijo gumbov z Enter,
premikanje med možnostmi s smernimi tipkami ter izbor z Preslednico ali Enter.
Uporabnikom so na voljo tudi bližnjice, kot so:
M (meni),
H (naslovi),
F (obrazci),
B (gumbi),
G (grafike).
Na voljo so hitri meniji za preskok na vsebino, dostopni s tipko Alt+1, ali kot prvi elementi pri navigaciji s tipkovnico. Pri pojavnih oknih sistem samodejno prestavi fokus tipkovnice nanje in onemogoči premik fokusa izven okna.
Način za epileptike: onemogoči utripajoče animacije in nevarne barvne kombinacije.
Način za slabovidne: prilagoditve za slabši vid, tunelski vid, katarakto, glavkom ipd.
Način za kognitivne motnje: prilagoditve za disleksijo, avtizem, možganske kapi ipd.
Način prijazen za ADHD: zmanjša moteče elemente in izboljša osredotočenost.
Način za slepe: popolna združljivost z bralniki zaslona (JAWS, NVDA, VoiceOver, TalkBack).
Profil za navigacijo s tipkovnico: prilagoditve za osebe z gibalnimi oviranostmi.
Prilagoditve pisave: povečava/pomanjšava, sprememba pisave, razmiki, poravnava, višina vrstic ipd.
Prilagoditve barv: profili kontrasta (svetel, temen, inverzni, monokromatičen), zamenjava barv ozadja, besedila in naslovov.
Animacije: možnost onemogočanja animacij, vključno z videi, GIF-i in CSS prehodi.
Označevanje vsebine: poudarjanje povezav, naslovov, fokusiranih ali prehodnih elementov.
Izklop zvoka: uporabnikom z občutljivostjo na zvok omogoča takojšnje utišanje.
Podpora kognitivnim motnjam: integracija iskalnika z Wikipedijo in Wikislovarjem za razlago izrazov.
Dodatne funkcije: sprememba kazalca, način tiskanja, virtualna tipkovnica ipd.
Prizadevamo si podpreti kar največ različnih brskalnikov in tehnologij za pomoč, da bi lahko uporabniki izbrali najbolj primerna orodja z minimalnimi omejitvami. Podpiramo več kot 95 % tržnega deleža, vključno z: Google Chrome, Mozilla Firefox, Microsoft Edge, Apple Safari, Opera, JAWS in NVDA.
Kljub našim najboljšim prizadevanjem se lahko zgodi, da določene strani ali deli spletnega mesta še niso popolnoma dostopni ali so še v procesu prilagoditve. Stalno izboljšujemo dostopnost, razvijamo nove funkcije in uvajamo sodobne tehnologije, da bi dosegli optimalno raven dostopnosti v skladu s tehnološkim napredkom.
Za dodatne informacije ali pomoč nas kontaktirajte na: info@infocenter.si