Odgovornost direktorja na kadrovskem področju

Delovno razmerje je opredeljeno v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1): »Delovno razmerje je razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.«

Pravice delavcev ureja ZDR-1, ki pa predpisuje njihov minimalen obseg. Še več pravic, ki so delavca ugodnejše, pa se opredeli s pogodbo o zaposlitvi, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca. Kolektivne pogodbe dajejo več pravic kot zakon oziroma krijejo tudi posebnosti, ki jih zakonodaja ne ureja, ne smejo pa zmanjševati pravic, zagotovljenih z zakonom.

Obveznosti pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi

Pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi so najpomembnejši naslednji postopki:

• javna objava prostega delovnega mesta/vrste dela,
• izbirni postopek,
• obvestilo neizbranim kandidatom,
• pisni predlog o zaposlitvi in pisna pogodba o zaposlitvi,
• prijava v obvezno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti,
• izročitev v prejšnji alineji omenjene prijave in zavarovanja.

Temeljne obveznosti delodajalca na podlagi pogodbe o zaposlitvi oz. veljavne zakonodaje

Osnovne obveznosti delodajalca:

• obveznost plačila (44. člen ZDR-1),
• zagotavljanje dela (43. člen ZDR-1),
• obveznost zagotavljanja varnih delovnih razmer (45. člen ZDR-1),
• obveznost varovanja delavčeve osebnosti (46., 47., 48. člen ZDR-1): delavec ne sme biti izpostavljen nadlegovanju, trpinčenju, spolnemu nadlegovanju itd., delodajalec pa mora vzpostaviti ukrepe za zaščito (o sprejetih ukrepih mora pisno obvestiti delavce). V primeru kršitve prepovedi diskriminacije je delodajalec delavcu odškodninsko odgovoren po splošnih civilnega prava. Če delodajalec ne zagotovi varstva pred spolnim/drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem, se kaznuje z globo (pravna oseba: od 3000 do 20.000 evrov; manjši delodajalec: od 1500 do 8000 evrov; odgovorna oseba delodajalca: od 450 do 2000 evrov).

Odškodninska odgovornost delodajalca in delavca

Če je delavcu v zvezi z delom ali pri delu povzročena škoda, je delodajalec delavcu odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava. 179. Člen ZDR-1 tudi navaja, da se odškodninska odgovornost »nanaša tudi na škodo, ki jo je delodajalec povzročil delavcu s kršenjem pravic iz delovnega razmerja«. Kadar bi ugotavljanje višine dejanske škode povzročilo nesorazmerne stroške, zakon dovoljuje pavšalno odškodnino, katere znesek je določen s kolektivno pogodbo (velja za določena škodna dejanja, ne pa v primerih kršitve prepovedi diskriminacije, ne zagotavljanja varstva pred spolnim/drugim nadlegovanjem, trpinčenjem na delovnem mestu).

Škodo, ki jo povzroči na delu ali v zvezi z njim namerno ali iz hude malomarnosti, je delavec dolžan povrniti delodajalcu, če jo povzroči več delavcev, pa je vsak odgovoren za tisti del škode, ki jo je povzročil (če tega ni mogoče določiti, škodo povrnejo v enakih delih). Sodišče sicer lahko odloči, da se delavca oprosti plačila ali zmanjša odškodnino, če je to primerno glede na prizadevanje za odpravo škode, odnos do dela, delavčevo gmotno stanje.

Blog: https://infocenter.si/odgovornost-direktorja-na-kadrovskem-podrocju/