Odgovornost direktorja za prekrške v organizaciji

Odgovornost direktorja se v določenih primerih nanaša tudi na prekrške. 6. člen Zakona o prekrških (ZP-1) navaja, da je prekršek dejanje, »ki pomeni kršitev zakona, uredbe vlade, odloka samoupravne‚ lokalne skupnosti, ki je kot tako določeno kot prekršek in je zanj predpisana sankcija za prekršek«.

Prekršek sicer je protipravno ravnanje, a ne pomeni takšne stopnje družbene nevarnosti kot kaznivo dejanje. Posledično so zanj predpisane blažje sankcije ter drugačen postopek uveljavljanja odgovornosti.

Prekrški so opredeljeni v več predpisih. Načeloma ima vsak zakon, ki določa obveznosti družbe, vključeno tudi, kaj so prekrški in kakšne so predvidene sankcije za družbo.

Če v ZP-1 ni določeno drugače, se v postopku v prekrških uporablja določila Kazenskega zakonika v primeru silobrana, prisiljenosti, skrajne sile, neprištevnosti, naklepa, malomarnosti, dejanske in pravne zmote, storilca/sostorilca, napeljevanja, pomoči, časa/kraja storitve kaznivega dejanja.

Tako za družbo kot odgovorno osebo so določene denarne kazni, če prihaja do kršitev obveznosti, predvidenih s predpisi gospodarske družbe. O prekrških odločajo prekrškovni organi. Upravni in drugi državni organi, nosilci javnih pooblastil, ki izvajajo nadzor nad izvrševanjem zakonov/uredb, s katerimi so določeni prekrški in organi samoupravnih lokalnih skupnosti, pooblaščenimi za odločanje o prekrških) in sodišča. O prekrških se običajno odloča po hitrem postopku, kjer prekrškovni organ sam vodi postopek in sprejme odločitev. Storilcu se izreče predpisana globa. V primeru, da je ta predpisana v razponu, se izreče najnižja predpisana globa, razen če v zakonu ni določeno drugače.

Direktor kot odgovorna oseba odgovarja za prekršek, ki ga stori med opravljanjem poslov, za katere je pooblaščen. Pri tem mora biti kot odgovorna oseba pooblaščen (z zakonom, predpisom, statutom, pogodbo, osebnim pooblastilom, delovnim razmerjem) za opravljanje določenega dela oziroma biti odgovoren za nadzor. 

Odgovorna oseba ni le direktor, temveč vsakdo, ki je pooblaščen za določeno delo znotraj pravne osebe.  Zakon pravi »Odgovorna oseba je tista oseba, ki je pooblaščena opravljati delo v imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti« (15. člen ZP).

Odgovorna je tudi tista oseba, ki je pooblaščena izvajati dolžno nadzorstvo, s katerim se lahko prepreči prekršek. Za dolžno nadzorstvo je pooblaščen vodstveni organ, za dolžno nadzorstvo nad njim pa nadzorni organ, razen v primeru, ko se dokaže, da je bilo dolžno nadzorstvo s pravnim aktom preneseno na drugo osebo/organ.

Zakon ureja prekrške odgovorne osebe z lastnim dejanjem ali z opustitvijo dolžnega nadzorstva (ko odgovorna oseba ni izpolnila dolžnosti nadzora nad drugo osebo). Direktor je sicer odgovoren za zakonitost poslovanja pravne osebe, vendar pa ne more prekrškovno odgovarjati za ravnanja vseh zaposlenih (npr. delovni proces je zastavil tako, da naj prekrškov ne bi bilo, vendar je neskrben delavec na področju, za katerega je bil zadolžen, storil prekršek. V tem primeru direktor ne bo odgovoren za prekršek).