Kazenskopravna odgovornost direktorja v organizaciji

Kazenskopravna odgovornost direktorja v organizaciji

Kazenskopravna odgovornost je mehanizem, ki zagotavlja korektnost dela direktorja v organizaciji. Direktor je kazensko odgovoren za ravnanje, ki ima vse znake določenega kaznivega dejanja (16. člen Kazenskega zakonika). 

Kazensko odgovoren je direktor lahko, če: 

• stori dejanje, ki je po zakonu določeno kot kaznivo dejanje (lahko storjeno s storitvijo ali opustitvijo),
• je kriv za kaznivo dejanje (krivda je sestavljena iz naklepa/malomarnosti in zavedanja, da gre pri določenem dejanju za ravnanje v nasprotju s pravom).

 

Povzročitev stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem (226. člen KZ-1)

Povzročitev stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem (226. člen Kazenskega zakonika) se nanaša na situacije, ko oseba namenoma povzroči stečaj ali izbris gospodarske družbe, da bi se izognila plačilu obveznosti ali izboljšala svoje premoženjsko stanje na nepošten način. Kazenskopravna odgovornost se lahko nanaša na naslednja dejanja:

• Navidezna prodaja, brezplačen prenos ali uničenje premoženja, ki bi moralo iti v stečajno maso.
• Sklepanje lažnih pogodb o dolgu ali priznavanje neresničnih terjatev.
• Prikrivanje, uničevanje, spreminjanje ali vodenje poslovnih knjig/listin na način, da se dejansko premoženjsko stanje ali plačilna sposobnost ne moreta ugotoviti.
• Goljufive metode, ki vodijo k začetku stečajnega postopka ali izbrisa gospodarske družbe brez likvidacije.

Storilec tega dejanja ni nujno direktor družbe, ampak lahko kdorkoli, čeprav je najpogosteje direktor. Da bi se dejanje štelo kot povzročitev stečaja z goljufijo, je pogoj začetek stečajnega postopka ali izpolnitev pogojev za izbris gospodarske družbe po uradni dolžnosti zaradi enega od zgornjih dejanj. Za ta primer se lahko izrekane kazen zapora od šestih mesecev do petih let.

Povzročitev stečaja z nevestnim gospodarjenjem se nanaša na nadaljnje situacije. Ko oseba nesmotrno troši sredstva, se čezmerno zadolžuje, sklepa škodljive pogodbe, zmanjšuje vrednost premoženja ali krši svoje dolžnosti pri vodenju gospodarske dejavnosti ali finančnem poslovanju, kar povzroči dolgoročno plačilno nesposobnost ali prezadolženost ter vodi v stečaj ali izbris gospodarske družbe po uradni dolžnosti brez likvidacije ter povzroči večjo premoženjsko škodo za upnike. Za ta primer se lahko izreče kazen zapora do petih let.

Če je povzročena škoda višja od 50 tisoč evrov, se storilcu izreče kazen zapora od enega do osmih let.

Oškodovanje upnikov

Oškodovanje upnikov, kot je opredeljeno v 227. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), je naklepno kaznivo dejanje. Le to se nanaša na situacije v gospodarski dejavnosti. Pomembni pogoji in elementi tega dejanja so:

• Storilec mora delovati pri opravljanju gospodarske dejavnosti.
• Storilec mora biti zaveden, da je dolžnik postala nezmožna za plačilo in insolventna.
• Izvršitveno dejanje je, ko storilec namenoma iz zadolženega premoženja izplača dolg ali kako drugače postavi določenega upnika v ugodnejši položaj.
• Posledica izvršitvenega dejanja je velika premoženjska škoda drugim upnikom, ki presega znesek 50 tisoč evrov.
• Storilec, ki zavedajoč se nezmožnosti plačila dolga, izvede izvršitveno dejanje, s katerim namerno postavi določenega upnika v ugodnejši položaj. Posledično povzroči premoženjsko škodo drugim upnikom. V takem primeru se mu lahko izreče kazen zapora do petih let.
• Poleg tega se po istem členu KZ-1 kaznuje tudi oseba, ki ve, da je dolžnik postal nezmožen za plačilo. Sledi, da namenoma prizna neresnično terjatev, sestavi lažno pogodbo ali s kakšnim drugim goljufivim dejanjem povzroči premoženjsko škodo upnikom. Tudi za to dejanje se lahko izreče kazen zapora do petih let.

 

Poslovna goljufija

Opredeljuje jo 228. člen Kazenskega zakonika. Člen navaja, »kdor pri opravljanju gospodarske dejavnosti pri sklenitvi ali izvajanju pogodbe ali posla preslepi drugega s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, ali s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo ali ne bodo mogle biti izpolnjene, zaradi delne ali celotne neizpolnitve obveznosti pa si pridobi premoženjsko korist ali nastane za stranko ali koga drugega premoženjska škoda.« Predvidena kazen je zapor do petih let.

Pogoji, da kazenskopravna odgovornost za poslovno goljufijo preide na direktorja:

• kaznivo dejanje se zgodi le ob opravljanju gospodarske dejavnosti,
• direktor mora preslepiti drugega (prikaz, da bodo obveznosti izpolnjene, oziroma z opustitvijo/prikrivanje, da obveznosti ne bodo mogle biti izpolnjene. Podan mora bit goljufivi namen storilca, ki pa ni nujno prisoten od začetka, izvršitev se lahko zgodi med izvedbo posla.
• direktor si pridobi premoženjsko korist zaradi delne ali celotne neizpolnitve obveznosti oziroma za stranko nastane premoženjska škoda.

Storilec se kaznuje z zaporom od enega do desetih let, če je zaradi poslovne goljufije pridobljena velika premoženjska korist ali je nastala škoda, višja od 50 tisoč evrov. Če pa govorimo o majhni premoženjski koristi oziroma majhni premoženjski škodi (do 500 evrov), se storilca kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.

 

Ponareditev ali uničenje poslovnih listin

Ponareditev ali uničenje poslovnih listin, kot je opredeljeno v 235. členu Kazenskega zakonika, je naklepno kaznivo dejanje. Le to prinaša zaporno kazen do dveh let. Nekatere ključne značilnosti tega dejanja so:

• Storilec vnaša lažne podatke ali izpušča pomembne podatke v poslovne knjige, spise ali druge poslovne listine in evidence, ki jih mora voditi v skladu z zakoni ali drugimi predpisi. Te listine so pomembne za poslovne transakcije z drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami. Namenjene so  odločitvam v zvezi z gospodarsko ali finančno dejavnostjo ali kot podlaga za davčni nadzor.
• Ponarejena listina vsebuje lažne podatke ali izpust pomembnega podatka, omogoči pa se sestava listine, knjige ali spisa z lažno vsebino. Prav tako se lahko te listine, knjige ali spisi potrdijo s podpisom.
• Kazenskopravna odgovornost sloni na tistemu, ki uporabi ponarejene listine, knjige ali spise kot resnične. Prav tako je kaznovan tisti, ki uniči, poškoduje ali skrije navedene poslovne listine.

Storilca lahko doleti kazenskopravna odgovornost tudi za poskus ponareditve ali uničenja poslovnih listin, tudi če dejanje ni bilo dokončano.

Ponarejanje ali uničenje poslovnih listin ima pogosto davčne posledice, saj lahko vpliva na pravilnost določenih davčnih obveznosti. Vendar pa se storilca, ki je bil malomaren ali v opravičljivi zmoti, za to dejanje ne kaznuje.

 

Zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti

Opredeljuje ga 240. člen Kazenskega zakonika in pravi, da se z zaporom do petih let kaznuje tistega, ki »pri opravljanju gospodarske dejavnosti zlorabi svoj položaj ali dano zaupanje, prekorači pravice ali opusti dolžnosti, ki jih ima na podlagi zakona, drugega predpisa, akta pravne osebe ali pravnega posla glede razpolaganja s tujim premoženjem ali koristmi, njihovega upravljanja ali zastopanja in s tem sebi ali komu drugemu pridobi protipravno premoženjsko korist ali povzroči premoženjsko škodo, se kaznuje z zaporom do petih let.«

Kazenskopravna odgovornost za direktorja nastopi ko:

• s posebnim obarvanim naklepom in namenom sebi ali drugemu pridobi premoženjsko korist ali pa povzroči premoženjsko škodo,
• zlorabi svoj položaj oziroma zaupanje razpolaganja s tujim premoženjem, upravljanja podjetja/vodenja gospodarske dejavnosti ali ne opravi svoje dolžnosti ali pa prestopi meje svojih pravic (kar vodi v pridobitev premoženjske koristi ali povzročitev škode drugim).

Če je bila pridobljena velika premoženjska korist/povzročena velika premoženjska škoda (nad 50 tisoč evrov), je predpisana zaporna kazen od enega do osmih let. V primeru pridobitve nepremoženjske koristi pa je predvidena zaporna kazen do dveh let. 

O zlorabi položaja govorimo, ko gre za ravnanje, kjer storilec sicer na podlagi pooblastil sicer lahko ravna na določen način, a ne sledi interesom gospodarske družbe, temveč lastnim interesom ali interesom tretjih oseb.

 

Davčna zatajitev

Davčna zatajitev, opredeljena v 249. členu Kazenskega zakonika, je kaznivo dejanje s predvideno zaporno kaznijo od enega do osmih let. Ključne značilnosti tega dejanja so:

• Storilec izvaja eno ali več dejanj z namenom popolnega ali delnega izogibanja plačilu davkov, prispevkov ali drugih predpisanih obveznosti fizičnih ali pravnih oseb. Prav tako lahko neupravičeno pridobi celotno ali delno vračilo davka v Sloveniji ali drugih državah članicah Evropske unije.
• Storilec posreduje lažne podatke o dohodkih, stroških, predmetih, blagu ali drugih okoliščinah, ki vplivajo na ugotovitev davkov in drugih predpisanih obveznosti, ali kako drugače preslepi organ, pristojen za odmero ali nadzor nad plačevanjem teh obveznosti.
• Skupna višina neporavnanih obveznosti, obveznosti, ki se jim je izogibal, ali davka, ki mu je bil neupravičeno vrnjen, doseže veliko premoženjsko vrednost, ne glede na vrsto obveznosti ali davka, v obdobju največ dvanajstih zaporednih mesecev.

Kazenskopravna odgovornost sloni tudi na tistem, ki ne prijavi pridobljenega dohodka, ki vpliva na davke, prispevke ali druge predpisane obveznosti, kadar je to obvezno, in če ta obveznost prinaša veliko premoženjsko korist (nad 50 tisoč evrov). Prav tako se kaznuje tistega, ki ne posreduje, ne vodi ali ovira davčnega nadzora s poslovnimi knjigami in evidencami, ki jih mora voditi.

Storilec, ki je zaradi davčne zatajitve pridobil veliko premoženjsko korist (nad 50 tisoč evrov), je kaznovan z zaporno kaznijo od enega do osmih let. V primeru, ko je to dejanje storjeno v hudodelski združbi, je predvidena zaporna kazen od treh do dvanajstih let.

Dokončana kazenskopravna odgovornost glede davčne zatajitve se šteje, ko davčni organ izda dokončno odločbo, s katero je storilcu odmerjena nižja obveznost, kot je predpisana.

 

Blog: https://infocenter.si/kazenskopravna-odgovornost-direktorja/