Kazenskopravna odgovornost direktorja
Kazenska odgovornost direktorja je odgovornost za ravnanje, ki ima vse znake določenega kaznivega dejanja.
V skladu s 16. členom Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje človekovo protipravno ravnanje, ki ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednosti določa kot kaznivo dejanje in hkrati določa njegove znake ter kazen za krivega storilca. Iz navedene definicije izhaja, da je direktor lahko kazenskopravno odgovoren, če stori:
- dejanje, ki ga zakon določa kot kaznivo dejanje, pri čemer pa je kaznivo dejanje lahko storjeno s storitvijo ali opustitvijo ali
- je kriv za kaznivo dejanje.
Kriv pa je direktor, ki stori kaznivo dejanje z naklepom ali iz malomarnosti pri tem pa se je zavedal ali bi se moral zavedati, da ravna v nasprotju s pravom ali zavedanja direktorja oziroma možnosti zavedanja, da pri izvrševanju določenega kaznivega dejanja ravna v nasprotju s pravom.
Če je direktor pravnomočno obsojen kaznivega dejanja, ne sme več opravljati funkcije direktorja podjetja. Pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje hkrati pomeni, da direktor ne sme biti član organa vodenja ali nadzora pet let od pravnomočnosti sodbe in dve leti po prestani zaporni kazni – drugi odstavek 255. člena ZGD-1 namreč pravi, da je član organa vodenja/nadzora lahko vsaka poslovno sposobna fizična oseba, z izjemo osebe, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, delovno razmerje in socialno varnost, pravni promet, premoženje ali okolje, prostor in naravne dobrine.
Direktorji najpogosteje odgovarjajo za kazniva dejanja zoper gospodarstvo, davčno zatajitvijo izplačila davkov, ponarejanja ali uničenja poslovne listine ter zaradi poslovnih goljufij s premoženjsko koristijo in obarvanim naklepom.