Odgovornost direktorja na pravnem področju

Družba mora pri opravljanju svoje dejavnosti nastopati na trgu in vstopati v poslovna razmerja z drugimi in z njimi sklepati pravne posle. Obveznosti direktorja so, da mora delovati skrbno in poskrbeti za upravljanje tveganj, povezanih s sklepanjem/izpolnjevanjem pravnih poslov. To se prične pred sklenitvijo pravnega posla, zaključi pa, ko so izpolnjene vse obveznosti pogodbenih strank.

Obveznosti direktorja v zvezi s pogajanji:

• Stranke morajo med pogajanji delovati s skrbnostjo.
• Pogajanja pred sklenitvijo pogodbe niso zavezujoča, in stranka lahko kadarkoli prekine pogajanja.
• Stranka, ki nepošteno pogaja, odgovarja za povzročeno škodo drugi stranki.

Okoliščine, ki upravičujejo odstop od namere za sklenitev pravnega posla:

• Stranka je pridobila informacije o slabi plačilni sposobnosti druge stranke.
• Boljša konkurenčna ponudba je na voljo.
• Stranka je dobila informacijo o izvajalcu po ugodnejši ceni.
• Stranka ugotovi, da njeno blago ne ustreza.
• Druge okoliščine, ki upravičujejo odstop od sklenitve pogodbe.

Družba ali direktor lahko odgovarjata za neposredne stroške v zvezi s pogajanji (npr. stroški svetovalcev, prevozi) in za drugo škodo, ki presega te stroške, če je bilo utemeljeno pričakovati, da bo posel sklenjen, vendar je ena stranka neutemeljeno odstopila.

Obveznosti v sklenitveni fazi:

• Sprejem ponudbe lahko povzroči sklenitev pogodbe.
• Ponudba mora biti dana določeni osebi ali več njim.
• Ponudba mora vsebovati vse bistvene sestavine pogodbe.
• Če je rok za sprejem določen, ponudba veže ponudnika do določenega roka.
• Če rok za sprejem ni določen, se upošteva običajen čas, ki je potreben, da oseba prejme ponudbo, jo preuči, se o njej odloči in obvesti ponudnika o sprejemu.
• Ponudba se lahko sprejme tudi z izpolnitvijo dejanj, ki kažejo na sprejem (npr. pošiljanje stvari ali plačilo cene).

Če naslovnik molči, se v nekaterih primerih šteje, da je sprejel ponudbo (če je v stalni poslovni zvezi s ponudnikom).

V skladu s 5. in 6. členom Obligacijskega zakonika mora družba obveznosti iz sklenjenih pogodb izpolnjevati pravilno. Odgovornost za izpolnitev teh obveznosti je na direktorju. Odgovorni mora ravnati v skladu z načelom vestnosti in poštenja ter se obnašati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.

Če družba zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, je dolžna plačati zakonske zamudne obresti. Zamudne obresti so določene s predpisi in se obračunavajo za obdobje zamude.

V primeru kršitve pogodbe je družba dolžna stranki povrniti nastalo škodo. Upnik lahko zahteva izpolnitev obveznosti, dolžnik pa je dolžan te obveznosti izpolniti (239. člen OZ). Če dolžnik ne izpolni obveznosti, lahko upnik zahteva tudi povrnitev škode, ki je nastala zaradi kršitve pogodbe. Družba se lahko razbremeni odškodninske odgovornosti le, če dokaže, da so nastale okoliščine po sklenitvi pogodbe, ki jih ni bilo mogoče preprečiti ali se jim izogniti.

Gospodarska družba, ki prodaja blago ali storitve, ima do kupcev različne obveznosti, med katerimi so:

• Jamstvo za napake stvari: Prodajalec je odgovoren za stvarne napake, ko prodana stvar nima lastnosti, ki jih je kupec pričakoval ob nakupu. Prodajalec lahko omeji ali izključi svojo odgovornost, vendar ne v primeru, ko je bil zaveden o napaki ali je izkoristil svoj prevladujoč položaj.
• Garancija za brezhibno delovanje stvari: Prodajalec lahko prostovoljno ponudi garancijo, ki zagotavlja brezhibno delovanje stvari v določenem obdobju. Garancija je dodatna obveza prodajalca in ne vpliva na pravice kupca glede stvarnih napak.
• Produktne odgovornosti: Družba je odgovorna za škodo, ki jo povzročijo njihovi izdelki v skladu z določbami Obligacijskega zakonika. To vključuje odgovornost za škodo zaradi napak na izdelku ali nevarnosti, ki jo izdelek predstavlja.

Notifikacijske dolžnosti: Če družba nastopa kot kupec, ima dolžnost obveščanja prodajalcev o očitnih napakah ali drugih pomanjkljivostih pri blagu ali storitvah, ki jih je prejela.

To so napake, ko stvar nima lastnosti, ki jih je ob nakupu pričakoval kupec (brez lastnosti stvari za običajno rabo; stvar nima lastnosti, ki so bile predpisane; stvar se ne ujema z vzorcem, itd.). Odgovornost prodajalca je lahko omejena ali izključena (466.člen OZ). Razen če sta direktor in prodajalec vedela za napako in nista opozorila kupca, oziroma je prodajalec vsilil to določilo zaradi prevladujočega položaja.

Člen 1. OZS pravi, da prodajalec za pravne napake »odgovarja, če ima na prodani stvari kdo tretji kakšno pravico, ki izključuje, zmanjšuje ali omejuje kupčevo pravico, pa o njej kupec ni bil obveščen in tudi ni privolil, da bi vzel stvar, ki je z njo obremenjena«. Odgovornost prodajalca za tovrstne napake se lahko izključi ali vsaj omeji s pogodbo, a je določilo nično v primeru, da je prodajalec ob sklenitvi pogodbe vedel za kakšno napako v njegovi pravici.

Obveznost direktorja za zavarovanje obveznosti se nanaša na skrb za izpolnitev obveznosti družbe do nasprotne pogodbene stranke. Direktor lahko izvede to zavarovanje s pomočjo različnih mehanizmov.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah določa dodatne obveznosti za poslovodstvo družb, ki so del dejanskega ali pogodbenega koncerna, ter družb, vključenih v glavno družbo. Poslovodstvo mora pripraviti podrobno pisno poročilo o podjetniški pogodbi, v katerem so navedeni razlogi za sklenitev pogodbe, vrsta in višina nadomestila in odpravnine, opozorila na morebitne težave pri ocenjevanju vrednosti družb ter posledice pogodbe za družbenike.

Poslovodstvo ni dolžno razkriti podatkov udeleženih družb, če bi to povzročilo škodo ali kaznivo dejanje. Imetniki deležev lahko s soglasjem odpovejo sestavi poročila o podjetniški pogodbi. Revizorji morajo pregledati podjetniško pogodbo, razen če se vsi imetniki deležev odpovejo reviziji. Nadzorni svet pregleda podjetniško pogodbo na podlagi revizijskega poročila.

Pri dejanskih koncernih mora obvladujoča družba preprečiti, da bi odvisna družba opravila škodljiv pravni posel ali nekaj storila v svojo škodo, razen če ji je prikrajšanje nadomeščeno. Poslovodstvo odvisne družbe mora pripraviti poročilo o razmerjih s povezanimi družbami, v katerem so navedeni vsi pravni posli, razlogi za dejanja zaradi pobude/interesa povezanih družb ter potek nadomestil prikrajšanja.

1. Obveznosti direktorja do skupščine

Direktor mora izpolnjevati obveznosti v skladu s 267. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Če direktor ne izpolnjuje teh obveznosti, lahko nadzorni svet odpokliče upravo, če so izpolnjeni pogoji za to. Poleg tega, če direktor neizpolnjevanje obveznosti povzroči škodo, lahko odgovarja tudi odškodninsko.

Glede pravice delničarjev do obveščenosti na skupščini, 305. člen ZGD-1 določa, da mora poslovodstvo delničarjem zagotoviti zanesljive podatke o zadevah družbe, če so ti podatki potrebni za presojo točk dnevnega reda skupščine. Vendar ima ta pravica tudi omejitve, saj se uresničuje le na skupščini. Direktor ni dolžan odgovarjati na vsako vprašanje delničarja, ampak mora podajati informacije samo v povezavi s presojo točk dnevnega reda. Odgovore lahko poda ustno, vendar si lahko direktor pri odgovarjanju na vprašanja skupščine pomaga s strokovnimi službami.

2. Obveznosti direktorja do nadzornega sveta

Nadzorni svet načeloma nadzoruje preteklo poslovanje, izjemoma je sicer s statutom ali sklepom nadzornega sveta mogoč tudi preliminarni nadzor preden je posel sklenjen (predpis, da se posamezna vrsta lahko sklene le s soglasjem nadzornega sveta).

Če je s sklepom nadzornega sveta/statutom tako določeno, mora direktor pridobiti soglasje za sklenitev posla. V primeru, da soglasja ne pridobi, to ne vpliva na veljavnost pravnega posla s tretjo dobroverno osebo, tako da posel velja, a lahko nadzorni svet direktorja v takšnem primeru odpokliče zaradi hujše kršitve obveznosti (268. člen ZGD-1) ali pa se od direktorja lahko uveljavlja odškodninsko odgovornost (če je zaradi posla družbi nastala škoda).

3. Preprečevanje konfliktov interesov

38.a člen ZGD-1 opredeljuje odpravo nasprotij interesov članov organov vodenja/nadzora pri sklepanjih poslov z drugimi družbami, v katerih imajo lastniški delež člani vodstva ali njihovi ožji družinski člani (zakonci, zunajzakonski partnerji, partnerji v registrirani istospolni partnerski skupnosti, otroci/posvojenci, starši/posvojitelji, bratje/sestre). To ne velja le za direktorje, ampak tudi za člane nadzora, prokuriste, izvršne direktorje delniški družb, poslovodje, člane nadzornega sveta, prokuriste d.o.o. O konfliktu interesa govorimo v primeru osebnega ekonomskega interesa, interesa družinskih članov, posebne naklonjenosti, oziroma v primeru drugih interesov s fizično ali pravno osebo, ki ogrožajo objektivno/nepristransko izvajanje nalog ali odločanja v okviru funkcije.

Če se konflikt interesov pojavi, je o tem potrebno pisno obvestiti organ, katerega član je, prav tako pa tudi organ nadzora. To je potrebno storiti najkasneje v treh delovnih dneh.

Je oseba, ki ima pooblastilo, imenovano prokura, ki jo ureja zakon ZGD-1. Prokurist lahko v imenu družbe sklepa pravne posle, ki jih družba lahko sklepa, razen obremenjevanja in odtujevanja nepremičnin, za kar potrebuje posebno pooblastilo. Prokurist mora ob svojem imenu navesti, da je prokurist. Ko družba podeli prokuro prokuristu, ima ta pravico zastopati družbo proti tretjim osebam, ki morajo biti obveščene o podelitvi prokure. Podelitev prokure je treba vpisati v sodni register.

Družba lahko kadarkoli prekliče prokuro brez obrazložitve. Po preklicu prokurist obdrži vse pravice in obveznosti, razen pooblastil iz prokure. Če družba s preklicem krši obveznosti iz pogodbenega razmerja, je lahko odškodninsko odgovorna prokuristu. Preklic prokure lahko v nekaterih primerih povzroči odpoved pogodbe prokuristu ali mu lahko pripadajo določene pravice.

Poslovodstvo kapitalskih družb mora ohranjati varovani kapital družbe v skladu z ZGD-1. Za posege v zakonsko varovan kapital družb je poslovodstvo odškodninsko odgovorno.

Osnovni kapital d.o.o. in d.d. je med drugim namenjen varstvu upnikov. Prepovedano je namreč, da bi družbeniki posegali po njem in vezanih rezervah družbe. Prepoved je strožja pri d.d. zaradi načela enakega obravnavanja delničarjev in načela enake udeležbe v bilančnem dobičku sorazmerno z njihovo udeležbo v osnovnem kapitalu (varovano je celotno premoženje delniške družbe). Pri d.o.o. so primarno varovani osnovni kapital in vezane rezerve.

Z zakonom je prepovedano plačevanje družbe v korist družbenika, s katerimi se zmanjša premoženje družbe. V primeru prepovedanega plačila je poslovodstvo odškodninsko odgovorno za zmanjšanje premoženja družbe.

Link (blog): https://infocenter.si/pravna-odgovornost-direktorja/