Družba in njen direktor sta v medsebojnem pogodbenem/obligacijskem razmerju, ki se vzpostavi, ko družba oziroma pristojni organ družbe člana poslovodstva z njegovim soglasjem imenuje na to funkcijo. S prevzemom vodstvene funkcije na direktorja pade tudi odškodninska odgovornost v primeru neprimernega ravnanja.
Poslovno razmerje med družbo in članom poslovodstva ureja pogodba o poslovodenju (menedžerska pogodba), ki vsebuje medsebojne pravice in obveznosti v zvezi z vodenjem družbe. Vsebino obveznosti direktorja urejata Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) in Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), dodatne obveznosti in pravice družbe in direktorja pa so lahko urejene v pogodbi o poslovodenju.
Poslovno razmerje med družbo in članom poslovodstva ima značilnosti mandatnega razmerja (1. odstavek 766. člena Obligacijskega zakonika). V primeru vprašanj, ki jih ne urejajo pravila ZGD-1 ter ZFPPIPP, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, so v uporabi splošna pravila obligacijskega prava o mandatni pogodbi.
Direktor:
- mora ravnati in posle družbe voditi s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika,
- izpolnjevati druge obveznosti, predpisane z zakonom oziroma določene s pogodbo med družbo in direktorjem.
- V primeru kršitve obveznosti nastopi poslovna odškodninska odgovornost, ki ima podlago v kršitvi pogodbenega razmerja med družbo in direktorjem.
- Odškodninska odgovornost direktorja v razmerju do družbe ni njegova krivda. Če direktor škodo povzroči naklepno oziroma ravna malomarno, je to pogoj za protipravnost njegovega delovanja, ki je že ena od predpostavk odškodninske odgovornosti.
- Direktorju mora družba dokazati njegovo protipravnost ravnanja, nastanek škode in vzročno zvezo med protipravnim ravnanjem in nastalo škodo (trditveno in dokazno breme je na družbi).
Razbremenitev odgovornosti direktorja nastopi v primeru, da le-ta dokaže enega izmed razbremenilnih razlogov, ki izključujejo protipravnost ravnanja:
dokaz, da je ravnal v skladu z dolžno skrbnostjo, dejanje, s katerim je bila družbi povzročena škoda, je temeljilo na zakonitem skupščinskem sklepu.
[/cmsmasters_text] [cmsmasters_divider shortcode_id=”x33243i0g” width=”long” height=”1″ position=”center” margin_top=”50″ margin_bottom=”50″ animation_delay=”0″] [cmsmasters_heading shortcode_id=”6b0s301jsh” type=”h2″ font_size=”20″ font_weight=”default” font_style=”default” text_align=”left” margin_bottom=”30″ animation_delay=”0″]Odškodninska odgovornost delodajalca[/cmsmasters_heading][cmsmasters_text shortcode_id=”fdm86v6cl” animation_delay=”0″]Opredeljuje jo Zakon o delovnih razmerjih (179. člen). V skladu z njim mora po splošnih pravilih civilnega prava delodajalec povrniti škodo delavcu, ko je bila ta povzročena pri delu ali v zvezi z njim. Pri tem je vključena tudi škoda, ki jo je delodajalec povzročil delavcu s kršenjem pravic iz delovnega razmerja. Odškodninska odgovornost in njena splošna pravila so navedena v Obligacijskem zakoniku (od 131. člena dalje).
[/cmsmasters_text][cmsmasters_heading shortcode_id=”138jdmlb0v” type=”h2″ font_size=”20″ font_weight=”default” font_style=”default” text_align=”left” margin_bottom=”30″ animation_delay=”0″]Varstvo pravic[/cmsmasters_heading][cmsmasters_text shortcode_id=”9k1me81k9v” animation_delay=”0″]Če delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje ali krši kakšno izmed pravic iz delovnega razmerja, ima v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih pravico pisno zahtevati, da delodajalec izpolni svoje obveznosti oziroma odpravi kršitev. Delodajalec mora v osmih dneh po vročeni pismi zahtevi delavca izpolniti svoje obveznosti, sicer lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitve s strani delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Delavec lahko le denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja neposredno pred delovnim sodiščem, vse ostale mora najprej uveljavljati pri delodajalcu. Če delodajalec ne izpolni zahteve delavca, lahko ta zahteva sodno varstvo za zaščito pravic.
[/cmsmasters_text][cmsmasters_heading shortcode_id=”os4vx2i33″ type=”h2″ font_size=”20″ font_weight=”default” font_style=”default” text_align=”left” margin_bottom=”30″ animation_delay=”0″]Zastaranje terjatev[/cmsmasters_heading][cmsmasters_text shortcode_id=”zp3i9chsu9″ animation_delay=”0″]Pri vseh odškodninskih terjatvah v zvezi z delovnim razmerjem poleg splošnega zastaralnega roka petih let, kakor je navedeno v 202. členu ZDR-1, veljajo tudi posebne določbe o zastaranju, in sicer triletni subjektivni rok, kakor je navedeno v 1. in 2. odstavku 352. člena OZ. Kadar gre za odškodninsko odgovornost delodajalca ali delavca veljajo določbe OZ, le določbe 177 – 180 ZDR-1 so glede na OZ specialni predpis.
Zastaralni rok traja tri leta tako za delodajalca kot delavca. Če je bila škoda posledica storitve kaznivega dejanja, pa je zastaranje terjatve določeno s časom, ki je določen za kazenski pregon. Zavarovalni rok pa v primeru poškodbe začne teči, ko je zdravljenje končano in je znan obseg škode. Zastaranje pretrga vložitev tožbenega zahtevka (ne zadostuje uveljavljanje zahtevka v izvensodnem postopku).
Link (blog): https://infocenter.si/odskodninska-odgovornost-direktorja/
[/cmsmasters_text] [cmsmasters_divider shortcode_id=”rb1dwkqi9″ width=”long” height=”0″ style=”solid” position=”center” margin_top=”50″ margin_bottom=”50″ animation_delay=”0″] [cmsmasters_button shortcode_id=”p7vl14am6″ button_link=”https://infocenter.si/povprasevanje/” button_target=”self” button_text_align=”left” button_font_weight=”default” button_font_style=”default” button_text_transform=”default” button_border_style=”default” animation_delay=”0″]ŽELIMO PONUDBO![/cmsmasters_button][/cmsmasters_column][/cmsmasters_row]