Katere Vaše podatke lahko pridobi detektiv?

Katere Vaše podatke lahko pridobi detektiv?

V Sloveniji je detektivska dejavnost samostojna dejavnost, ki je v nekaterih pogledih zelo podobna policijski, predvsem z vidika zakonitega pridobivanja dokaznega gradiva. S slednjim lahko namreč naročniku (najpogosteje so to ravno delodajalci), ki to storitev naroči pripomore k razreševanju marsikaterega dogodka.

In katere Vaše podatke lahko detektiv pridobi?

Po ZDD-1 imamo v okviru pisnega pooblastila naročnika pravico pridobivati podatke:

  • od oseb ali iz javno dostopnih virov;
  • podatkov iz evidenc;
  • z osebno zaznava ter
  • uporabo tehničnih sredstev.

Detektiv ima tako pravico pridobivati podatke iz:

  • evidence registriranih vozil (registrsko označbo, podatke o lastnikih in podatke o vozilu);
  • registra stalnega prebivalstva in centralnega registra prebivalstva (podatke o osebnem imenu, datumu rojstva, enotni matični številki občana, državljanstvu, času in kraju stalnega in začasnega prebivališča);
  • evidence zavarovancev (podatke o zaposlitvi, delodajalcu, delovnem mestu in prejšnjih zaposlitvah);
  • slovenskega ladijskega registra in registra zrakoplovov (podatke o plovilih in lastnikih).

Nujen pogoj za opravljanje detektivskega dela je pooblastilo, s katerim naročnik pooblašča detektiva, da ta pridobi določene podatke in informacije. V pooblastilu je zapisano kdo je pooblastitelj katere informacije lahko detektiv pridobiva, od koga jih lahko pridobiva, katera upravičenja lahko za to uporabi ter s kakšnim namenom jih pridobiva. Nato pa detektiv vse zbrane dokaze skupaj s končnim poročilom preda naročniku. Tukaj notri so poleg dokazov opredeljene še ključne ugotovitve, ki jih je detektiv zbral s pomočjo pridobivanja podatkov skladno z zakonom.