V današnjem digitalnem svetu, kjer je osebni podatek postal dragocen vir, je varstvo teh podatkov postalo ključnega pomena.
V digitalni dobi, kjer podjetja vse bolj postajajo odvisna od informacijskih tehnologij, postaja kibernetska varnost ključnega pomena.
V slovenskem prostoru detektivska dejavnost ni zgolj plod domišljije, temveč urejena gospodarska dejavnost, ki jo izvajajo licencirane fizične ali pravne osebe.
Kibernetska nevarnost predstavlja resno tveganje za posameznike in podjetja, saj napadalci vedno bolj izpopolnjujejo svoje tehnike. V tem blogu bomo raziskali, kako se zaščititi pred kibernetskimi napadi, kako odreagirati v primeru napada, koliko denarja želijo napadalci, ter katera podjetja so najbolj izpostavljena tej nevarnosti.
Žvižgači so posamezniki, ki se odločijo razkriti nepravilnosti, korupcijo ali neetično ravnanje v organizacijah ali institucijah, pogosto z velikim tveganjem za svojo lastno varnost. Da bi popolnoma razumeli pomen in potrebo po zaščiti žvižgačev, se moramo sprehoditi skozi zgodovino tega izraza in prizadevanj za njihovo zaščito.
Kibernetska varnost je ključna v digitalnem svetu, kjer podatki krožijo hitreje kot kadarkoli prej. Od prvih dni računalništva do sodobnih spletnih groženj je razvoj kibernetske varnosti zgodba o boju med napadalci in zaščitniki. Sledimo njenemu razvoju in spoznamo ključne pojme, kot so kibernetski napad, penetracijski testi in digitalna forenzika.
Vsako podjetje se sooča z izzivi, ki lahko ogrozijo njegovo stabilnost in ugled. Med temi izzivi je recimo lahko tudi notranja kraja, ki je pogosto prezrta, a lahko ima resne posledice. Zgodba, ki sledi, je zelo poučen primer, kaj se lahko zgodi v svetu trgovine in kakšen vpliv imajo lahko na potek dogodkov žvižgači.
Kibernetska varnost ni več le IT-jeva skrb; je temeljna poslovna prioriteta.
V zadnjem obdobju se je, glede na razpoložljive statistične podatke za Republiko Slovenijo, močno povečal bolniški absentizem med zaposlenimi, kar Slovenijo uvršča v sam evropski vrh po bolniškem absentizmu. Ugotovitve kažejo, da se delež tako imenovanega neupravičenega bolniškega absentizma (neupravičena bolniška odsotnost in zloraba le te) giblje celo do nekje 10% vseh bolniških odsotnosti.
V svetu, kjer so žvižgači kot Edward Snowden in Julian Assange postali znane osebnosti – eden v ruski izgnanstvu, drugi za zapahi – se morda sprašujete, kako lahko vaše podjetje ali vi osebno ostanete v skladu z zakonom ZZPri, ne da bi se znašli v podobno dramatičnih situacijah.