Osnutek zakona NIS2 – kaj prinaša za kibernetsko varnost vaše organizacije?

 

Pred nami je osnutek zakona NIS2. Ta zakon predstavlja mejnik v razvoju regulativnih okvirov za zaščito informacijske infrastrukture v Sloveniji.

Gre za premišljen korak v smeri izboljšanja varnosti omrežij in informacijskih sistemov ter vzpostavitve novih standardov skladnosti z evropsko zakonodajo na tem področju.

Poglejmo, kako NIS2 prinaša inovativne rešitve in spremembe, ki bodo oblikovale prihodnost kibernetske varnosti v Sloveniji in širše v Evropski uniji.

Osnutek zakona NIS2 predstavlja odgovor na naraščajočo grožnjo kibernetskih napadov in šibke točke v varnostnih sistemih, ki so postale tarče napadalcev tako v Sloveniji kot tudi po vsem svetu. Grožnja je resna.

Evropska unija se zaveda, da je kibernetska varnost ključna za zaščito posameznikov, podjetij in institucij pred škodljivimi posledicami napadov na informacijsko infrastrukturo.

Z uvedbo Direktive (EU) 2022/2555, znane kot NIS2, si prizadeva vzpostaviti enoten okvir za varnost informacijskih sistemov po vsej EU. Slovenija kot članica EU prevzema odgovornost in uveljavlja ta okvir s predlogom zakona o informacijski varnosti, znanega kot ZInfV-1. Pripravljen je bil pod okriljem Urad vlade RS za informacijsko varnost (URSIV) in zasleduje cilj nadomestiti obstoječi ZInfV.

Ta nova regulativa prinaša korenite spremembe v pristopu k kibernetski varnosti.

S povečanjem števila podjetij in organizacij, ki spadajo med zavezance za spoštovanje standardov kibernetske varnosti, se povečuje tudi obseg in obseg zahtevanih ukrepov. Razširjen seznam organizacij, ki se soočajo z novimi zahtevami, odraža resnost groženj, s katerimi se soočamo v digitalnem svetu. 

 

Vpliv NIS2 na podjetja in organizacije

Osnutek zakona NIS2 bo imel obsežen vpliv na delovanje podjetij in organizacij v Sloveniji, še posebej na tiste v srednjem in velikem obsegu ter v določenih javnih in zasebnih sektorjih, ki ponujajo ključne storitve.

 

Razširitev seznama organizacij, ki so pod drobnogledom, iz 68 na 923, jasno kaže na to, kako obsežen bo ta vpliv.

Zahteve po kibernetski varnosti se bodo bistveno okrepile. Podjetja in organizacije bodo morale okrepiti nadzor dostopa do svojih informacijskih sistemov, šifriranje občutljivih podatkov postaja obvezen standard, prav tako pa bo potrebno zagotoviti varnost dobavnih verig.

Poleg tega bodo morale organizacije sprejeti strožje ukrepe za poročanje o morebitnih varnostnih incidentih, kar bo omogočilo hitrejši odziv in boljše obvladovanje morebitnih napadov.

Ta povečana zahtevnost in obseg obveznosti bo prinesla tudi potrebo po dodatnih naložbah v kibernetsko varnostno infrastrukturo ter v izobraževanje in usposabljanje zaposlenih. Podjetja se bodo morala prilagoditi novemu okolju, ki zahteva stalno spremljanje in izboljševanje kibernetske varnosti, ter vlagati v nove tehnologije in procese za zagotavljanje varnosti svojih sistemov.

Vendar pa lahko pravilno implementiranje teh ukrepov prinese tudi številne koristi. Poleg izboljšane kibernetske odpornosti lahko podjetja, ki uspešno izvajajo zahteve NIS2, pridobijo zaupanje strank in partnerjev ter se postavijo v prednostno konkurenčno pozicijo. S tem novim zakonom se odpirajo nove priložnosti za rast in razvoj, ki jih je treba izkoristiti s pravočasno pripravo in izvajanjem potrebnih ukrepov.

Usklajeno razkrivanje ranljivosti predstavlja ključno inovacijo, ki jo prinaša osnutek zakona NIS2. Gre za proces, pri katerem se ranljivosti in varnostne pomanjkljivosti informacijskih sistemov identificirajo, dokumentirajo in delijo na ravni EU. Ta pristop omogoča boljšo preglednost in sodelovanje med različnimi deležniki na področju kibernetske varnosti.

S tem ko se vzpostavi evropska podatkovna zbirka ranljivosti, se omogoča centraliziran dostop do informacij o ranljivostih, kar olajšuje prepoznavanje in odpravljanje varnostnih tveganj. Poleg tega ta podatkovna zbirka omogoča tudi analizo trendov in vzorcev v varnostnih napadih ter identifikacijo ključnih področij, na katera je treba osredotočiti preventivne ukrepe.

Poudariti je treba pomen proaktivnega pristopa k obvladovanju tveganj za kibernetsko varnost. Namesto reaktivnega reševanja varnostnih incidentov se organizacijam omogoča, da že vnaprej identificirajo in odpravijo morebitne ranljivosti ter s tem zmanjšajo možnost uspešnih napadov in posledično škodo.

Usklajeno razkrivanje ranljivosti tako prispeva k večji varnosti celotnega digitalnega ekosistema ter povečuje zaupanje med uporabniki, podjetji in institucijami. S tem se krepi tudi odpornost na kibernetske grožnje in izboljšuje celotna kibernetska infrastruktura na ravni Evropske unije.

Priprava na spremembe, ki jih prinaša osnutek zakona NIS2, je ključna za uspešno implementacijo novih predpisov na področju kibernetske varnosti. Organizacije se morajo zavedati, da je skladnost z zakonodajo nujna za ohranjanje varnosti informacijskih sistemov in zaščito občutljivih podatkov.

Prvi korak je razumevanje novih zahtev NIS2 ter identifikacija morebitnih vrzeli v obstoječih varnostnih praksah. Sledi izvedba potrebnih tehničnih in organizacijskih ukrepov, usposabljanje zaposlenih ter vzpostavitev načrta za redno spremljanje in posodabljanje varnostnih praks v skladu z zakonodajo.

 

Pričakovati je, da bo implementacija osnutka zakona NIS2 zahtevala znatne napore in vire.

Vendar pa je ključno razumeti, da je varnost informacijskih sistemov temeljnega pomena za zaščito občutljivih podatkov in zagotavljanje neprekinjenega poslovanja organizacij. Čeprav se morda zdi, da je to le še ena naloga na dolgem seznamu obveznosti, je treba opozoriti, da so strožji predpisi na področju kibernetske varnosti v resnici priložnost za organizacije.

Kibernetska varnost je dinamično področje, kjer se grožnje in tehnološki razvoj nenehno spreminjajo. Zato je ključno, da organizacije ostanejo budne in nenehno izboljšujejo svoje varnostne prakse. Le tako bodo lahko ohranile korak s hitrim tempom sprememb v digitalnem svetu ter zagotovile trajnostno varnost svojih informacijskih sistemov v prihodnosti.