V zadnjih letih področje informacijske varnosti pridobiva na svoji pomembnosti. Predvsem zaradi digitalizacije na vseh nivojih organizacij, informacije postajajo zelo pomembno strateško sredstvo. Povečuje pa se tudi število kibernetskih napadov in incidentov, ki so povezani z informacijsko varnostjo. Pri tem ima pomembno vlogo penetracijski test, ki preverja ranljivost organizacij.
Evropska direktiva NIS 2 in slovenski Zakon o informacijski varnosti (ZInfV) prinašata nove obveznosti za organizacije. Namenjena sta predvsem krepitvi odpornosti proti kibernetskim grožnjam. Bistven vpliv imata na podjetja, ki delujejo na področjih kritične infrastrukture in digitalnih storitev.
Digitalna varnost predstavlja eno največjih prioritet tako za podjetja kot za posameznike. Število incidentov, povezanih s hekerskimi napadi, v Sloveniji strmo narašča. Statistični podatki SI-CERT za prvo polovico leta 2025 kažejo zaskrbljujoče trende.
Hekerski napad je namerno dejanje posameznika ali skupine, ki poseže v informacijski sistem. Cilj napada je najpogosteje kraja podatkov, finančna škoda ali zgolj motenje normalnega delovanja sistema. Pri tem hekerji uporabljajo različne metode, kot so zlonamerna programska oprema, ribarjenje ali napadi z izsiljevalskimi virusi.
V današnjem digitalnem svetu je varnost ključnega pomena. Napadi na spletne sisteme so vse bolj pogosti in napadalci so vse bolj prefinjeni. Organizacije in tudi posamezniki morajo poznati osnovne načine zaščite ter se zavedati, zakaj je kibernetska varnost tako pomembna.
Penetracijski test je oblika etičnega ”hekanja”, ki jo izvajajo strokovnjaki za kibernetsko varnost. Predstavlja načrtovan napad na infrastrukturo organizacije. Na podlagi tega se pridobi oceno stopnje varnosti sistema, brez, da bi obstajalo resnično tveganje.
23. maja 2025 je bil na predlog državnega zbora sprejet nov Zakon o informacijski varnosti (ZInfV-1). Le-ta predstavlja pomemben korak h krepitvi kibernetske varnosti Republike Slovenije. Poleg tega prinaša tudi bolj celovito ureditev nacionalnega sistema informacijske varnosti.
Živimo v dobi digitalizacije, kjer tehnologija poganja skoraj vse vidike našega življenja in poslovanja. Podatki postajajo novo zlato, informacijski sistemi pa hrbtenica delovanja podjetij, ustanov in državnih služb. Napadalci ne iščejo le finančne koristi, temveč tudi občutljive podatke, intelektualno lastnino in nadzor nad sistemi. Zato IT varnost ni več le naloga oddelka za informatiko, temveč postaja odgovornost celotne organizacije.
NIS2 direktiva (Direktiva o varnosti omrežij in informacijskih sistemov) je nova evropska zakonodaja, ki vpliva na varnost informacijskih sistemov in omrežij v Evropski uniji. Namenjena je izboljšanju zaščite pred kibernetskimi grožnjami in povečanju odpornosti podjetij ter državnih institucij.
V sodobnem poslovanju digitalizacija prežema vse vidike delovanja. Informacijska varnost je postala ključni del korporativne varnosti. Podjetja se soočajo z različnimi izzivi, kot so kibernetski napadi in kraje podatkov. To lahko povzroči finančne izgube, škodo ugledu in podobno.