Vdor v socialna omrežja in kako se zaščititi pred njimi

Vdor v socialna omrežja in kako se zaščititi pred njimi

Zaradi hekerskih napadov med obdobjem maja 2018 in septembra 2019, kjer je bilo zlorabljenih preko 500 milijonov uporabnikov Facebooka je ta teden DPC – Irski organ za varstvo osebnih podatkov – ameriški družbi Meta naložili 265 milijonov evrov kazni. Preiskava je namreč prepoznala kršitev uredbe GDPR in odgovornost Mete za le-to. Poleg kazni so naložili tudi rok, do katerega morajo urediti postopke in zagotoviti skladnost z Uredbo GDPR.

Črni petek - Kibernetski ponedeljek

3 najpogostejše prevare v času črnega petka in kibernetskega ponedeljka

V času visokih popustov so kibernetskemu kriminalu izpostavljeni tako trgovci, ki svoje produkte/storitve prodajajo preko spleta, kot tudi kupci, ki lahko hitro padejo v zanko spletne prevare. Dandanes je kibernetski kriminal že za vsakim vogalom, zato je pomembno, da se zavedamo katere so najpogostejše kibernetske prevare – tako jih lahko tudi hitreje prepoznamo in s tem preprečimo, da postanemo njihova žrtev.

Hekarski napad in vzpostavitev močnega gesla

Hekarski napad in vzpostavitev močnega gesla

V začetku meseca je podjetje IHG postalo žrtev hekarskega napada. Podjetje IHG, ki ima v lasti kar preko 6000 hotelov po svetu je o hekarskem vdoru svoje vlagatelje in javnost obvestilo v torek. Odgovornost za napad je prevzel par iz Vietnama, ki pa sta do baze podatkov prišla zahvaljujoč šibkemu geslu.

Najpogostejše grožnje kibernetski varnosti

Najpogostejše grožnje kibernetski varnosti

Kibernetske grožnje so dandanes prisotne vsepovsod. Mala in srednje velika podjetja pa so najpogostejše žrtve kibernetskih groženj, saj so ponavadi bolj ranljiva ker imajo sprejetih manj varnostnih ukrepov. Po Verizonovem poročilu so bila lani kar 1 od 5 žrtev kibernetskega napada ravno mala in srednja podjetja.

Kaj imata skupnega ZVOP-2 in hekerji?

Različne vrste kibernetske varnosti

Izraz kibernetska varnost opisuje tehnike, ki varujejo sisteme za obdelavo informacij v zaščitnih ciljih razpoložljivosti, zaupnosti in celovitosti. Glavni cilj je tako zaščititi pred scenariji napadov, preprečiti gospodarsko škodo in zmanjšati tveganja- tako notranja, kot zunanja. Poznamo pa več različnih vrst le te, ki skupaj sestavljajo celovito kibernetsko varnost.

Prva stran
Pokličite
E-pošta
Povpraševanje
POVPRAŠEVANJE