Raziskave kažejo, da zaposleni v zdravstvenih institucijah najpogosteje doživljajo verbalno nasilje, narašča pa tudi fizično. Največji izziv pri obvladovanju teh situacij je pomanjkanje znanja o ustreznem ravnanju. Zato je potreben celovit pristop h korporativni varnosti, na podlagi katerega se zagotovi varno delovno okolje. Zdravstvene ustanove morajo uporabiti različne strategije za zagotavljanje korporativne varnosti. Le-ta vključuje tudi razvoj celovitega komunikacijskega načrta, ki opredeljuje vloge in odgovornosti različnih deležnikov. Zagotovitev ustrezne korporativne varnosti v zdravstvu predstavlja kompleksen proces, ki zahteva celovito poznavanje in pristope. Te pristopi se izvajajo v soodvisnosti z vsemi ostalimi ključnimi poslovnimi funkcijami. Vloga korporacijske varnosti je zaščita organizacije, njene tehnologije, zaposlenih, tehničnih virov in podatkov pred notranjimi in zunanjimi grožnjami. Organizacija korporative varnosti v zdravstvenih institucijah zahteva posebna znanja, ki morajo biti izvedeni kakovostno, celovito in utemeljeno.
Zagotavljanje varnosti
Varnost v zdravstvenih institucijah je izjemno pomembna, saj so ti zavodi namenjeni oskrbi in varstvu ranljivih skupin ljudi, hkrati pa so ključen faktor delovanja države, ki morajo ne glede na izredne razmere delovati nemoteno in neprekinjeno. So pa zdravstvene institucije trenutno ena najbolj ranljivih sektorjev kritične infrastrukture, saj se ranljivosti povečujejo s širjenjem informacijske tehnologije. Ker postaja kritična infrastruktura bolj ranljiva za kibernetske napade, je njihova zaščita postala pomembno vprašanje države in institucij samih, da zagotavljajo najvišji možen nivo varnosti. S hitrim širjenjem kompleksnih kibernetskih groženj, usmerjenih v kritične infrastrukture, predstavlja njeno učinkovito upravljanje kibernetske varnosti kritične pomena ter zahteva celovit pregled vseh varnostnih vidikov.
Zelo pomembno področje je tudi kibernetska varnost, za katero mora biti dobro poskrbljeno. Zdravstvene institucije so objekti, ki poslujejo s kritičnimi, pomembnimi in osebnimi podatki pacientov. Zaradi tega je potrebno nenehno skrbeti za varnost le-teh.
Kibernetska varnost v zdravstvu
V zadnjih letih se je kibernetska nevarnost zelo povečala, hkrati pa se je povečala tudi zahtevnost kibernetskih napadov. S preselitvijo dela iz papirne v elektronsko obliko so vsi ti podatki postali veliko bolj ranljivi kot prej. Z napadom na zdravstveni sektor se neposredno ogrozijo ne le varnost sistemov in informacij, temveč tudi zdravje in varnost pacientov
Kibernetska varnost v zdravstvu je v kritičnem stanju. Zdravstvene institucije so vabljiva tarča za finančno motivirane napadalce, saj z lahkoto najdejo ranljivosti v sistemu in zaslužijo. Prav tako kibernetska varnost ni področje, katerega zagotavljanje je cenovno vsem dostopno, zato so nekatere zdravstvene ustanove bolj izpostavljene nevarnostim in tveganjem kot druge.
Zdravstvena industrija ima morda tudi več izzivov kibernetske varnosti kot druge industrije. Zadolžena je za varovanje zaupnih finančnih in zdravstvenih informacij svojih pacientov in osebja. Poleg tega pa mora zaščititi tudi svoja omrežja, zbirke podatkov in končne točke. Zato je pomembno, da se institucije zavedajo, da je kibernetska varnost izredno pomembna. K zavedanju o pomembnosti pripomorejo usposabljanja in izobraževanja o tem kaj kibernetska varnost je in zakaj je potrebno za le-to dobro poskrbeti.
Nedolgo nazaj je Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru gositla strokovno-znanstveno konferenco na temo zagotavljanja varnosti v organizacijah, s poudarkom na zdravstvenih. Osrednji temi konference sta bili:
- Varnost v zdravstvenih institucijah: Pomembno vlogo pri zagotavljanju varnosti ima korporativna varnost, ki obvladuje varnostna tveganja in grožnje v zdravstvenih institucijah.
- Pomen enega zdravja (”One Health”): za vse, zagotavljanje kakovosti javnega zdravja. Je inkluzivni in večsektorski pristop. Deluje na lokalni, regionalni, nacionalni in globalni ravni. Njegov cilj pa je doseganje optimalnih rezultatov ob prepoznavanju medsebojne povezanosti med ljudmi, živalmi, rastlinami in njihovim skupnim okoljem.
Predsednik organizacijskega odbora konference Miha Dvojmoč je dejal, da: “Moramo se pogovarjati o vseh oblikah varnosti, ki lahko pretijo zdravstvenim institucijam, in s tem pomagati zagotavljati, da lahko te nemoteno delujejo”. Več si lahko preberete na prispevku: https://n1info.si/novice/slovenija/beovic-povecan-val-nasilja-nad-zaposlenimi-v-zdravstvu-nas-je-kar-prehitel/ ali v zborniku povzetkov konference: https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/904
Za več informacij ali pomoč smo vam z našimi strokovnjaki vedno na voljo. Kontaktirajte nas!
