Finančna odgovornost direktorja

Direktor ima odgovornost zagotavljati ustrezno finančno svetovanje organizaciji. Vključujoč strokovnost, transparentnost in skladnost s predpisi, ter za sprejemanje finančnih odločitev v korist družbe.

Ključni pojmi

Likvidnost – plačilna sposobnost, sposobnost v danem času poravnati svoje plačilne obveznosti

Solventnost – plačilna sposobnost, sposobnost poravnati svoje plačilne obveznosti, solventnost dolžnika, podjetja

Insolventnost – nesposobnost poravnati svoje plačilne obveznosti, ker dolgovi presegajo vrednost premoženja

V skladu z zahtevami ZGD-1 (263. člen) je naloga organa vodenja ali nadzora finančno svetovanje pri opravljanju nalog družbe. To pomeni, da je družba vedno kratko- in dolgoročno plačilno sposobna. Zahteve so nadalje opredeljene tudi v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (FPPIPP), v standardih in načelih, sprejetih s strani Slovenskega inštituta za revizijo (v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje) ter drugih pravilih finančnega poslovanja.

Da je družba dolgoročno lahko plačilno sposobna, mora dosegati kapitalsko ustreznost. To so pokazatelji finančne trdnosti in stabilnosti podjetja, ki omogočajo neprekinjeno delovanje, upravljanje s tveganji, doseganje potrebnih kratko- in dolgoročnih ciljev. Delo na področju kapitalske ustreznosti, likvidnosti in solventnosti je stalno in neprekinjeno.

Pri odločanju je potrebno upoštevati načela finančne politike in finančne funkcije. Neposredni cilji za finančno svetovanje, kakor jih opredeljuje Kodeks poslovnofinančnih načel, so:

• prispevanje k dolgoročni donosnosti lastniškega kapitala,
• zagotavljanje najugodnejše  (optimalne)  kratkoročne  in  dolgoročne  plačilne  sposobnosti podjetja,
• prispevanje k zmanjšanju tveganja v poslovanju,
• prispevanje k poslovni neodvisnosti podjetja.

Poslovodstvo mora predlog za začetek stečajnega postopka vložiti v najkasneje treh dneh. Do stečajnega postopka pride, ko je mnenje poslovodstva, da je manj kot polovična možnost za uspeh pri izvedbi finančnega prestrukturiranja. Druga možnost je, če poslovodstvo ne verjame, da, da bo mogoče izvesti prisilno poravnavo (obstaja manj kot 50-odstotna možnost).  Tretja možnost je, če skupščina ne sprejme sklepa o povečanju osnovnega kapitala ali če v roku za vpis in vplačilo niso vpisane in vplačane vse delnice, ki so predmet osnovnega kapitala.

V skladu z ZGD-1 mora uprava najmanj enkrat v četrtletju nadzornemu svetu poročati o načrtovani poslovni politiki in drugih vprašanjih poslovanja, donosnosti družbe, poteku poslov (promet, finančno stanje) ter o poslih, ki pomembno vplivajo na plačilno sposobnost družbe ali donosnost. Uprava mora poročati tako o poslovanju družbe kot z njo povezanih družb, vsa poročila pa morajo ustrezati načelu verodostojnosti in vestnosti.

Direktor je odgovoren za financiranje odvisnih družb. Če družbeniki finančno pomagajo družbi, ki se znajde v stečaju ali prisilni poravnavi, se takšna pomoč obravnava kot lastniški kapital. To pomeni, da družbeniki ne morejo zahtevati povračila terjatev iz stečajne mase kot upniki. Namesto tega se jim posojilo vrača po pravilih lastniškega kapitala v skladu z določili ZGD-1.

Zakon dopušča možnost, da družbeniki družbi ponudijo posojilo ali drugo finančno pomoč, čeprav za to ni predpisana finančna podpora v krizi, kot je to določeno za organe vodenja in nadzora. Vendar pa se družbenikova finančna pomoč lahko preoblikuje v kapital družbe. To preprečuje, da bi si družbenik pred insolventnostjo povrnil posojila na podlagi notranjih informacij, ter omogoča, da so odgovorni pri sprejemanju finančnih odločitev v času krize.

ZGD-1 določa, da mora družbenik vrniti posojilo, če mu ga družba vrne v zadnjem letu pred uvedbo stečaja ali prisilne poravnave, in sicer do višine finančne pomoči. V stečajnem postopku pa lahko družbenik zahteva vračilo posojila v skladu s pravili za vračilo vložkov družbenikov.

Kot finančno pomoč v krizi se šteje lastniški kapital, ki vključuje posojilo in druge pravne transakcije družbenika ali tretjih oseb. Tudi posredno posojilo, ki ga zagotovi tretja oseba, vendar je zavarovano s strani družbenika, se šteje kot lastniški kapital. V tem primeru lahko tretja oseba v postopku insolventnosti zahteva izplačilo razlike, ki ni bila povrnjena iz zavarovanja. Pri družbah z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) se kot lastniški kapital šteje finančna pomoč vsakega družbenika, medtem ko se pri delniških družbah (d.d.) upošteva le finančna pomoč družbenika, ki ima več kot 25-odstotni delež delnic z glasovalno pravico.

Blog: https://infocenter.si/odgovornost-direktorja-na-financnem-podrocju-1/

Blog: https://infocenter.si/odgovornost-direktorja-na-financnem-podrocju-2/

Blog: https://infocenter.si/odgovornost-direktorja-na-financnem-podrocju-3/