Kako naj organizacije ustvarijo varno okolje za žvižgače?
22. februarja leta 2023 je Državni zbor sprejel Zakon o zaščiti prijaviteljev. Le-ta prijavitelje oziroma žvižgače ščiti in poleg tega tudi določa, da zavezanci v javnem in zasebnem sektorju vzpostavijo ustrezne poti za prijavo vseh nepravilnosti v organizaciji. Zakon določa tudi ostale obveznosti in dolžnosti za zavezance.
Prijavitelji oziroma žvižgači so osebe, ki delijo svoje znanje o nepravilnostih, ki se po njihovem mnenju dogajajo v organizaciji. So zaposleni posamezniki, ki razkrivajo kršitve, domnevne nepoštene, neetične, diskriminatorne, neprimerne ali nelegalne dejavnosti, ki se pojavijo v organizaciji. Njihova zaščita in predvsem ohranjanje anonimnosti sta ključna za njihovo varnost, ravno Zakon o zaščiti prijaviteljev pa je s svojimi ukrepi prinesel pomembne novosti na tem področju.
Zakon o zaščiti prijaviteljev je prinesel pomembne ukrepe za zaščito oseb, ki prijavijo kršitve v svojem delovnem okolju, poleg tega pa določa tudi dodatne obveznosti za zavezance v javnem in tudi v zasebnem sektorju. Te so določene v prvem delu zakona in obsegajo tudi rok za vzpostavitev prijavnih poti. Zavezanci v javnem sektorju in zavezanci v zasebnem sektorju z več kot 250 zaposlenimi so morali le-te vzpostaviti do 23. maja 2023, zavezanci v zasebnem sektorju, ki imajo med 50 in 249 zaposlenih pa do 17. decembra 2023.
V drugem delu zakona pa je določena prepoved povračilnih ukrepov, urejeni pa so tudi zaščitni ukrepi za pomoč prijaviteljem. Tisti prijavitelji, ki prijavijo kršitve predpisov, so deležni zaščite pred razkritjem njihove identitete, pa tudi zaščite v primeru povračilnih ukrepov. Zagotovi se jim tudi brezplačna pravna pomoč, nadomestilo za primer brezposelnosti, psihološko podporo, sodno varstvo in začasne odrede v primeru povračilnih ukrepov.
Stanje v organizacijah
Glede na zakon o zaščiti prijaviteljev imajo žvižgači tri možnosti podaje prijave kršitve v njihovem delovnem okolju. To je prijava znotraj svoje delovne organizacije, prijava pri nadzornih organih in neposredno javnosti.
Vsi pristojni organi morajo prijave obravnavati skladno s predpisi, ki veljajo na njihovem delovnem področju. Tudi v prihodnje bi bilo za organizacije smiselno nadaljevati z izobraževanjem in ozaveščanjem vodstva ter zaposlenih o pomenu notranjih prijavnih poti.
Varno okolje za žvižgače v organizacijah
Žvižgače je potrebno v organizacijah zaščititi.
Preprečevanje maščevanja: Zakon o zaščiti prijaviteljev je ključen dokument za preprečevanje maščevanja. Tudi drugi zakoni in akti nudijo pravno zaščito in zagotavljajo, da so žvižgači zaščiteni.
Spodbujanje transparentnosti: Zaščita žvižgačev spodbuja tudi odprtost in transparentnost v organizacijah. S tem, ko so zaščiteni, so tudi bolj motivirani za delo.
Ohranjanje integritete: Zaščita žvižgačev prispeva k ohranjanju integritete in etičnosti organizacij. Poleg tega pa preprečuje tudi nezakonite ali neetične prakse.
Varovanje splošne javnosti: Razkritje nepravilnosti lahko ščiti tudi splošno javnost pred škodljivimi posledicami koruptivnih dejanj.
Pomembno in ključno novost, ki ga predstavlja zakon o zaščiti prijaviteljev predstavlja implementacija in vzpostavitev prijavne poti za prijavo nepravilnosti znotraj organizacije. Ta obsega:
- imenovanje zaupnika,
- opredelitev naslova za prejem prijave ter
- sprejem notranjega akta.
Pomembno je tudi zavedanje, da je »žvižgaštvo« en izmed najučinkovitejših ukrepov v boju proti nepravilnostim. Zato je njihova zaščita izredno pomembna, ne le za organizacijo, temveč za celotno družbo. S tem se ustvarja tudi zdrav delovno okolje, ki spodbuja etično ravnanje, odgovornost in zaupanje med zaposlenimi ter organizacijo.
Če potrebujete kakršno koli pomoč in informacije, se naročite na brezplačni posvet. Z našimi znanji in izkušnjami vam z veseljem pomagamo.