Digitalizacija prinaša številne prednosti, hkrati pa povečuje tveganje kibernetskih napadov. Organizacije so danes bolj povezane kot kadarkoli prej. Zato postaja zaščita informacijskih sistemov ključni del poslovanja. Evropska unija je zaradi tega sprejela direktivo NIS2.
V kibernetski varnosti je dolgo obstajalo tiho prepričanje, da vsak napad zahteva svoj čas. Danes to ne velja več, saj je v večini hekerskih napadov v ozadju AI.
Direktiva NIS 2 je v veljavo stopila leta 2023 in nasledila predhodno direktivo NIS iz leta 2016. Nova pravila pomembno vplivajo na področje kibernetske varnosti. Direktiva predstavlja temelj sodobne zaščite pred digitalnimi grožnjami. Podjetja v EU se morajo zahtevam prilagoditi, cilj pa je povečanje odpornosti kritičnih sistemov.
Evropska direktiva NIS 2 in slovenski Zakon o informacijski varnosti (ZInfV) prinašata nove obveznosti za organizacije. Namenjena sta predvsem krepitvi odpornosti proti kibernetskim grožnjam. Bistven vpliv imata na podjetja, ki delujejo na področjih kritične infrastrukture in digitalnih storitev.
NIS 2 je direktiva o kibernetski varnosti, ki je nadomestila prejšnjo direktivo NIS iz leta 2016. Prinaša pa izboljšave in širši obseg uporabe.
Pred nami je osnutek zakona NIS2. Ta zakon predstavlja mejnik v razvoju regulativnih okvirov za zaščito informacijske infrastrukture v Sloveniji.
Glavni cilj NIS 2 Direktive je povečati odpornost EU na kibernetske grožnje in okrepiti sodelovanje med državami članicami. Direktiva prinaša številne pomembne spremembe in posodobitve glede na obstoječo zakonodajo.
Kibernetska varnost postaja vse pomembnejša v sodobnem digitalnem svetu. Vsakodnevno se soočamo z grožnjami, kot so kibernetski napadi, vdori in kraje občutljivih podatkov. Zato je Evropska Unija (EU) sprejela ukrepe za okrepitev svoje kibernetske varnosti. Eno od ključnih orodij v tem procesu je NIS 2 Direktiva.