Splošna uredba o varstvu podatkov natančno opredeli zahteve za podjetja in organizacije glede zbiranja, shranjevanja in upravljanja osebnih podatkov. Velja tako za evropske organizacije, ki obdelujejo osebne podatke posameznikov v EU, kot za organizacije zunaj EU, ki svoje storitve ponujajo posameznikom v EU.
Evropska komisija je dobri dve leti po uveljavitvi splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR) objavila poročilo, ki kaže, da je ta sicer dosegla večino svojih ciljev, a da je potrebnega več sodelovanja pri njenem izvajanju po vsej uniji.
Minilo je že dve leti, odkar se v EU uporablja GDPR. Uredba o varstvu podatkov se sicer uporablja neposredno, a ta predvideva nekatere ureditve oziroma uskladitve še z lokalno zakonodajo posamezne države. Slovenija spremenjene zakonodaje še ni sprejela, je pa nov predlog zakona o varstvu osebnih podatkov (t.i. ZVOP-2) znova v usklajevanju.
Subjekti javnega in zasebnega prava lahko zgolj z ustrezno zavarovanimi osebnimi podatki zadostijo zakonskim zahtevam, se tako izognejo predpisanim sankcijam in poslujejo brezskrbno. A da sploh lahko začnejo, morajo osvojiti vsaj splošno vedenje in poznavanje Uredbe, šele nato lahko prepoznavajo njene prednosti, se pripravijo na to, kar od njih zahteva ter začnejo prilagajati pravno in...