Varstvo osebnih podatkov
Varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih je še posebej občutljivo. Pogosto se lahko srečamo z dilemo s katerimi podatki lahko seznanimo druge zaposlene in s katerimi ne. Temeljni pogoj pogodbenega razmerja med delodajalcem in delojemalcem je zaupanje. Le-to mora biti vzajemno in je izkazano s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi. Obdelavo osebnih podatkov na delovnopravnem področju ureja nekaj specialnih zakonov. To so na primer Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti, Zakon o varnosti in zdravju pri delu in podobno. Vseeno pa obstajajo številna siva območja, ko obdelave osebnih podatkov ne ureja noben zakon.

Predvsem zaradi hitrega razvoja novih tehnologij imajo delodajalci nešteto možnosti za nadzor nad zaposlenimi. Iz tega razloga je varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih vse bolj kompleksno. Sem pa spada tudi vprašanje zasebnosti na delovnem mestu. Delodajalci podatke o svojih zaposlenih potrebujejo za različne namene. To je na primer vodenje kadrovske evidence, optimizacija delovnih procesov in podobno. Na drugi strani pa zaposleni pričakujejo, da bodo njihovi osebni podatki obravnavani skrbno in odgovorno.

Pravna podlaga

Za učinkovito varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih je ključno, da delodajalci razumejo pravno podlago za obdelavo podatkov svojih zaposlenih. Obdelava osebnih podatkov v delovnih razmerjih je v Sloveniji in EU urejena z več zakoni. Najbolj pomembna sta predvsem Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) in Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR). Te pravne podlage določajo, v katerih primerih in na kakšen način lahko delodajalci zbirajo, obdelujejo in hranijo podatke svojih zaposlenih. Pravno utemeljene podlage za obdelavo vključujejo:

  • Pogodbeno potrebo: Delodajalec lahko zbira osebne podatke, ki so nujno potrebni za sklenitev in izvajanje delovnega razmerja. Sem sodijo podatki, ki jih potrebuje za izplačilo plač, evidentiranje delovne dobe, določitev delovnega mesta ipd.
  • Pravno obveznost: V določenih primerih so delodajalci zakonsko dolžni zbirati določene osebne podatke, na primer za obračunavanje davkov in prispevkov, vodenje evidence o delovnem času ali zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.
  • Zakonit interes: Delodajalci lahko obdelujejo podatke zaposlenih tudi na podlagi zakonitega interesa, vendar le pod pogojem, da ta interes ne posega nesorazmerno v pravice zaposlenih. Tak primer bi bil nadzor nad službenimi vozili, ki je potreben za optimizacijo delovnih poti in zmanjšanje stroškov.

Pomembno je, da delodajalci pred vsako obdelavo osebnih podatkov natančno določijo pravno podlago in obseg podatkov, ki jih bodo zbirali. Neupoštevanje teh zahtev lahko privede do kršitev zasebnosti zaposlenih in s tem povezanih pravnih posledic.

Soglasje zaposlenih in omejitve pri obdelavi podatkov

Medtem ko delodajalci za obdelavo številnih osebnih podatkov lahko utemeljijo pravno podlago brez soglasja, obstajajo primeri, kjer je privolitev zaposlenega nujna. To je še posebej pomembno pri obdelavi občutljivih osebnih podatkov. Sem sodijo podatki o zdravju, rasnem ali etničnem poreklu, verskem prepričanju, političnih usmeritvah in podobno. Varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih pomeni tudi, da takšne podatke lahko delodajalec obdeluje samo, če je to nujno potrebno in če je pridobil izrecno soglasje zaposlenega.

Pridobitev soglasja mora biti v skladu s strogimi pravili. Prvo pravilo je, da mora biti soglasje prostovoljno. To pomeni, da mora zaposleni imeti pravico, da soglasje kadarkoli prekliče brez negativnih posledic. Pomembno je, da se delodajalci izogibajo morebitnim pritiskom na zaposlene, saj soglasje, pridobljeno pod prisilo, ni veljavno. Prav tako pa mora biti soglasje specifično in informirano. To pa pomeni, da mora biti zaposleni jasno obveščen, za katere namene bodo podatki uporabljeni in katere podatke delodajalec potrebuje. Soglasje mora biti dano za točno določene namene, kar pomeni, da ga delodajalci ne smejo uporabiti za druge dejavnosti ali namene, ki niso bili izrecno navedeni.

Dodatno omejitev pri obdelavi občutljivih podatkov predstavljajo zakonsko določeni kriteriji, ki jih mora delodajalec upoštevati. Občutljivi podatki lahko predstavljajo veliko tveganje za zasebnost zaposlenih, zato mora biti njihova obdelava omejena le na nujno potrebno.

Za pomoč pri analizi trenutnega stanja v vaši organizaciji, za pripravo predlogov za izboljšave ter pripravo pravilnika in navodil nas kontaktirajte. Za vas spremljamo izvajanje zakona ter zastopamo vašo organizacijo pred nadzornim organom.

Prva stran
Pokličite
E-pošta
Povpraševanje
POVPRAŠEVANJE