Vsi vaši podatki so zaklenjeni. Če jih želite nazaj, plačajte 10 bitcoinov, časa imate 24 ur …

Takšna sporočila na računalnikih niso več nobena redkost. Ste vedeli, da hekerji izvedejo napad vsakih 39 sekund? Da se naši računalniki in telefoni vsak dan branijo pred 2244 poskusi napadov? Da smo lani v Sloveniji obravnavali kar 3326 kibernetskih incidentov in da so ti vsako leto pogostejši?

To je le nekaj statističnih podatkov, ki kažejo, da je naše digitalno imetje v vsakem trenutku podvrženo številnim nevarnostim in da lahko tudi vsak od nas hitro postane del te statistike. Dejstvo je, da se danes bolj kot kdajkoli prej zanašamo na hranjenje podatkov v digitalni obliki. V času pandemije pa je digitalno komuniciranje in poslovanje prišlo še bolj do izraza.

Svet poganjajo podatki. In prav zaradi njihove pomembnosti so vedno bolj podvrženi nevarnostim. Zlasti podatki s katerimi operirajo podjetja in organizacije, v katerih napadalci zase vidijo finančno korist.

Izsiljevalski virusi, ki zaklenejo celotne baze podatkov in v zameno za ključ zahtevajo plačilo odkupnine, so postali že standard. Potem so tu še drugi načini vdorov, na primer t. i. spletno ribarjenje oz. phishing, kjer se napadalci prek naivnosti zaposlenih skušajo dokopati do želenih podatkov. Nenazadnje pa so tu še fizične grožnje v obliki odpovedi ali okvare opreme, ki lahko botruje nepovratni izgubi digitalnega imetja.

Poglejmo nekaj številk:

• 95 % vdorov povzroči človeška napaka
• 88 % podjetij in organizacij iz celega sveta je bilo v lanskem letu podvrženih poskusom spletnega ribarjenja
• Le 5 % datotek in map podjetij je ustrezno zaščitenih
• 86 % napadalcev ima finančni motiv, 10 % vohunski
• 45 % napadov predstavlja hekerski vdor, 17 % zlonamerno programsko opremo, 22 % spletno ribarjenje
• Največje nevarnosti v e-poštnih sporočilih se skrivajo v priponkah s končnico .doc, .dot in .exe
• Povprečen stroške vdora na svetovni ravni znaša cca. 3 milijone evrov
• Povprečen čas zaznave vdora znaša 207 dni
• V zadnjih 10 letih je bilo vsaj 300 napadov, kjer so napadalci ukradli 100.000 ali več podatkov

 

Ravnajte odgovorno in poskrbite za zaščito že danes!

Pa da ne bo pomote, da se to dogaja le nekje na drugem koncu sveta – slovenski uporabniki nismo prav nič imuni, posledice pa so lahko zelo hude. Od denarne izgube, do ukinitve poslovanja in propada podjetja.

Seveda pa obstajajo načini, ki vas vsaj v veliki meri obvarujejo pred tem, da se tudi vi znajdete med žrtvami. Z njimi se boste lahko seznanili na posvetu CyberSafe, ki ga ob mednarodnem dnevu varnostnega kopiranja podatkov, organizira komunikacijska agencija specializirana za komunikacijo področja tehnologij, Sidera.

Na dogodku bodo strokovnjaki področja informacijske varnosti predstavili, zakaj je pomembno, da imajo tako podjetja in organizacije kot posamezniki dobro zaščiteno svoje digitalno imetje, kako mora biti to urejeno, kako sofisticirane so današnje grožnje, ki prežijo na pomanjkljivo zaščitene sisteme, kakšne so morebitne posledice v primeru napadov, kraje in šifriranja podatkov ter kakšne so rešitve.

Na dogodku bodo sodelovali:

• Uroš Svete, Direktor Uprave RS za informacijsko varnost
• Milan Gabor, etični heker in strokovnjak za informacijsko varnost
• dr. Miha Dvojmoč, profesor na Fakulteti za varnostne vede in predsednik Detektivske zbornice
• Gašper Cotman, direktor projektov Huawei Technologies Slovenija
• Zoran Vehovar, član poslovodstva družbe Telemach

 

Kaj?

CyberSafe – posvet na temo informacijske varnosti

 

Kdaj?

V torek, 30. 3. ob 11h

 

Kje?

Prek aplikacije Zoom – prijavite se lahko TUKAJ

 

Vljudno vabljeni, da se pridružite. Udeležba na dogodku je brezplačna.

Več informacij o dogodku: https://www.cybersafe.si/