Zbiranje podatkov o cepljenosti zaposlenih

Zbiranje podatkov o cepljenosti zaposlenih

Povzemamo mnenje informacijskega pooblaščenca, ki podaja mnenje o problematiki, ko delodajalec zahteva podatke, kot so kdaj in s katerim cepivom se je zaposlen cepil. Ali je delodajalec do teh podatkov sploh upravičen?

Na podlagi informacij, skladno  s Splošno uredbe o varstvu podatkov, Zakona o varstvu osebnih podatkov ter Zakona o informacijskem pooblaščencu posredujemo informacijski pooblaščenec podaja neobvezno mnenje, ob tem pa poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

Informacijski pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da mora imeti upravljavec za zakonito obdelavo osebnih podatkov ustrezno pravno podlago. Te so določene v členu 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov. Osebne podatke, ki se nanašajo na telesno ali duševno zdravje posameznika, vključno z zagotavljanjem zdravstvenih storitev, in razkrivajo informacije o njegovem zdravstvenem stanju, Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 4(15) opredeljuje kot podatke o zdravstvenem stanju. Slednji se na podlagi člena 9(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov uvrščajo med posebno vrsto osebnih podatkov, katerih obdelava je prepovedana, v kolikor ni podana katera od izjem, ki so navedene v točkah (a) do (j) člena 9(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov. Pri tem je upravljavec dolžan upoštevati tudi načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, ki so določena v členu 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Skladno z načelom najmanjšega obsega podatkov morajo biti osebni podatki na primer ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo.

Za obdelavo podatkov v delovnih razmerjih je relevanten predvsem 48. člen Zakona o delovnih razmerjih, skladno s katerim se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Kateri osebni podatki so tisti, ki jih delodajalec lahko obdeluje zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, je potrebno presojati od primera do primer. Na delodajalcu je, da utemelji, zakaj potrebuje določen osebni podatek delavca zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja oziroma v zvezi z delovnim razmerjem.

Ob navedenem IP pojasnjuje, da delodajalec podatkov kot jih je prosilec navaja načeloma ne potrebuje, razen če to od njega zahtevajo področni predpisi kot na primer odredbe glede obveznih testiranj za zaposlene v določenih dejavnostih. Tudi v takšnem primeru pa lahko delodajalec zbira oziroma obdeluje zgolj tiste podatke, ki so ustrezni in relevantni za takšen namen. V vsakem primeru morajo biti zaposlenim že pri zbiranju podatkov na voljo ustrezne informacije o obdelavi njihovih osebnih podatkov, kot to določa člen 13 Splošne uredbe o varstvu podatkov, na primer komu se podatki pošiljajo, za kakšen konkretni namen, na kateri podlagi, kakšen je rok hrambe, kdo je upravljavec, kakšne pravice ima posameznik v zvezi z njegovimi podatki ali je zagotovitev podatkov obvezna in podobno.

Ker prosilec za mnenje ni navedel delovnega področja svojega dela še IP dodaja, da v koliko oseba dela na področju dejavnosti vzgoje in izobraževanja, je lahko deloma v pomoč tudi na primer mnenje številka 07121-1/2021/958.

Vir: Mnenje 07121-1/2021/1025, https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/zbiranje-podatkov-o-cepljenosti-zaposlenih