S tem, ko je Državni zbor 15.12.2022 s sprejetjem sklepa določil in kasneje tudi opravil še tretje obravnavo Zakona o varstvu osebnih podatkov – ZVOP-2 so slednjega s glasovanjem tudi sprejeli. Nov zakon bo začel veljati 26.1.2023.
Kdaj, kako in zakaj lahko skladno z GDPR uveljavljamo pravico do pozabe? Vsakodnevno se namreč naši/vaši podatki obdelujejo, v primeru, da želimo to prekiniti oziroma uveljaviti pravico do pozabe pa moramo izpeljati ustrezen postopek in izpolnjevati pogoje določene z Uredbo GDPR.
Neposredno trženje obstaja v različnih oblikah, kot so neposredna pošta, trženje po telefonu, elektronsko trženje. Trenutno najbolj razširjena pa je prodaja po internetu. Podjetja morajo biti pri slednjem pozorna, da dosledno spoštujejo Splošno uredbo o varstvo osebnih podatkov (GDPR) ter Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). Neskladje z zakoni lahko namreč rezultira tudi v denarne globe.
Glede ureditve piškotkov na spletnih straneh trenutno potekajo velike spremembe. Trenutno v Sloveniji področje njihovega delovanja ureja spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012), ki je začel veljati v začetku leta 2013, ki je takrat prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.
Predstavljamo mnenje informacijskega pooblaščenca glede vprašanja, ali gre za poseg v zasebnost oziroma zasledovanje, če ima oseba javno odprt profil na Facebooku in lahko vsakdo komentira njene objave.
Splošna uredba o varstvu podatkov ali GDPR je pravni instrument Evropske unije, ki zagotavlja zaščito posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov. Po začetku veljavnosti 24. maja 2016 je postala zavezujoča in se v celoti neposredno uporablja v vseh državah članicah Evropske unije 25. maja 2018.
Splošna uredba o varstvu podatkov natančno opredeli zahteve za podjetja in organizacije glede zbiranja, shranjevanja in upravljanja osebnih podatkov. Velja tako za evropske organizacije, ki obdelujejo osebne podatke posameznikov v EU, kot za organizacije zunaj EU, ki svoje storitve ponujajo posameznikom v EU.
Povzemamo mnenje informacijskega pooblaščenca, ki podaja mnenje o problematiki, ko delodajalec zahteva podatke, kot so kdaj in s katerim cepivom se je zaposlen cepil. Ali je delodajalec do teh podatkov sploh upravičen?
Evropska komisija je dobri dve leti po uveljavitvi splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR) objavila poročilo, ki kaže, da je ta sicer dosegla večino svojih ciljev, a da je potrebnega več sodelovanja pri njenem izvajanju po vsej uniji.
V zadnjem času se precej podjetij odloča za svojo lastno spletno trgovino. Pri tem pa se pogosto pozabi, da mora spletna trgovina poleg ugodne ponudbe kupcem zagotavljati tudi varnost in skladnost z uredbo GDPR ter zakonom o varstvu osebnih podatkov – ZVOP.
- 1
- 2
