Vsaka organizacija mora imeti načrt neprekinjenega poslovanja. V njem se predvidijo vsa morebitna tveganja za prekinitev poslovanja zaradi nepredvidljivih dogodkov in katastrof različnih razsežnosti.
Radi bi verjeli, da je internet varen in pošten prostor za vse, vendar se ni mogoče slepiti, da tam ne prežijo spletni zločinci in hekerji, ki povzročajo težave, najpogosteje ravno v obliki virusov. V zadnjem času opažamo njihov porast, sami pa se lahko najbolje zaščitimo z ustrezno protivirusno programsko opremo.
V hitrem pregledu lanskega leta SI-CERT oz. Nacionalni center za kibernetsko varnost ugotavlja, da so leto 2020 zaključili s podobnim številom incidentov kot leto poprej.
SI-CERT ugotavlja, da so storilci izkoristili spomladansko pandemijo, v zadnjih dneh pa je bilo na večje število naslovov poslano lažno sporočilo “Geonep doo Zadnje obvestilo” z okuženo priponko in datoteko. Ti napadi so v zadnjem času v porastu.
Direktorji imajo tako široko polje odgovornosti. Odgovoren je za svoje napake v podjetju, ker v njem vodi ljudi, pa je odgovoren tudi za njihove napake – tako je direktor odgovoren na več nivojih.
Ob primerih vdorov v instagram računa mariborskih radijskih voditeljev Roberta Roškarja in Tima Koresa – Korija smo preverili, kako se temu izogniti ali vsaj pravilno ravnati v takšni situaciji. (Večer, 5. 2. 2021)
Direktiva o e-zasebnosti (Direktiva 2002/58/ES), ki jo zato, ker se nanaša na shranjevanje in dostop podatkov uporabnikov e-naprav, imenujejo tudi “direktiva o piškotkih”, je direktiva, ki ureja predvsem obdelavo osebnih podatkov v sektorju elektronskih komunikacij, tj. telekomunikacijskih ponudnikov.
V podjetjih je zelo pomembno varovanje podatkov, saj so hekerski napadi čedalje pogostejši, naprednejši in lahko povzročijo veliko škodo, meni dr. Miha Dvojmoč, varnostni strokovnjak. (Večer, 3. 2. 2021)
Kot smo omenili že v prejšnjih objavah so iz vidika spletnih prevar družabna omrežja izjemno kritična. Družbena omrežja so že leta tarča kritik zaradi prepočasnega odziva na svojih platformah objavljenih spornih vsebin, nasilja in sovražnega govora, posledično pa so tudi prepočasna, ko gre za njihovo odstranitev.
Detektivska dejavnost v Sloveniji je v primerjavi s svetom mlada dejavnost. Gre za regulirano gospodarsko dejavnost, ki deluje po Zakonu o detektivski dejavnosti. Na področjih, na katerih sedaj delujejo izključno državni organi, bi lahko detektivi odigrali pomembno vlogo in s tem postali alternativa in dopolnitev le teh, saj so detektivi osebe z visokošolsko izobrazbo, varnostno preverjeni z veljavno detektivsko licenco.