Zakon o varstvo osebnih podatkov (ZVOP-1) in neposredno trženje

Neposredno trženje obstaja v različnih oblikah, kot so neposredna pošta, trženje po telefonu, elektronsko trženje. Trenutno najbolj razširjena pa je prodaja po internetu. Podjetja morajo biti pri slednjem pozorna, da dosledno spoštujejo Splošno uredbo o varstvo osebnih podatkov (GDPR) ter Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). Neskladje z zakoni lahko namreč rezultira tudi v denarne globe.

Ker Splošna uredba neposrednega trženja ne ureja posebej, se še naprej uporabljajo določbe ZVOP-1 – 72. in 73. člen.  72. člen ZVOP-1 govori o neposrednem trženju kot ponujanju blaga, storitev, zaposlitev ali začasnega opravljanja del z uporabo poštnih storitev, telefonskih klicev, elektronske pošte ali drugih telekomunikacijskih storitev. ZVOP-1 določa, katere osebne podatke lahko upravljavec upravlja in pod kakšnimi pogoji. Določen je tudi postopek in način prenehanja, če posameznik to izrecno zahteva.

Upravljavec lahko uporablja osebne podatke posameznikov, ki jih je zbral iz javno dostopnih virov ali v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti.

Uporablja lahko le naslednje podatke: osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, telefonsko številko, naslov elektronske pošte ter številko telefaksa. Na podlagi osebne privolitve posameznika pa lahko obdeluje tudi ostale, občutljive pa pod pogojem, da je privolitev izrecna. Upravljavec mora posameznika obvestiti o njegovih pravicah. Če želi upravljavec osebne podatke posredovati, mora pridobiti pisno privolitev posameznika.

Po členu 21 Splošne uredbe, ima posameznik, kadar se osebni podatki obdelujejo za namene neposrednega trženja in na podlagi zakonitih interesov upravljavca, pravico, da kadar koli ugovarja obdelavi osebnih podatkov v zvezi z njim za namene takega trženja.