Kibernetska varnost je izredno pomembna in ravno oktober je mednarodno priznan kot Mesec kibernetske varnosti. To predstavlja odlično priložnost za ozaveščanje o pomembnosti digitalne zaščite. Predvsem zaradi dejstva, da živimo v času, kjer sta tako internet kot tehnologija postala neločljiv del našega vsakdana.
V enem izmed junijskih blogov smo že pisali o preverjanju bolniškega staleža ter o razliki med kontrolo in nadzorom. Zloraba in kršitev bolniškega staleža pomeni škodo za delodajalce in za celotno organizacijo, predvsem iz finančnega vidika.
V današnjem digitalnem svetu je videonadzor postal del vsakdanje realnosti, predvsem zaradi potrebe po varnosti, preprečevanju kaznivih dejanj in nadzoru premoženja. Mnoga podjetja in organizacije ga uporabljajo, da bi zaščitili svojo lastnino in zaposlene.
Celovito zagotavljanje varnosti je bistvena in kritična komponenta vsake zdravstvene ustanove. Na ta način lahko zagotovijo varne storitve svojim pacientom in zaposlenim. Zavedati se je potrebno vseh nevarnosti, ki pretijo zdravstvenim institucijam, saj le na tak način lahko zagotovimo, da le-te delujejo nemoteno.
Vročanje je pomembno opravilo v postopku, saj brez ustrezne vročitve postopek ni končan. Po zakonu lahko sodišče odredi, da se za vročitev opravi najem detektiva. Detektiv lahko vročanje opravlja kot registrirano dejavnost, na podlagi dovoljenja ministra, ki je pristojen za pravosodje.
Kibernetska varnost je v organizaciji pomembna za zaščito omrežij, naprav in podatkov pred nezakonitimi dostopi ter tudi pred kriminalno uporabo. Prav tako zagotavlja zaupnost, celovitost in dostopnost informacij.
Lani februarja je pričel veljati novi Zakon o zaščiti prijaviteljev. Le-ta je prinesel pomembne ukrepe za zaščito oseb, ki prijavijo kršitve ter tudi ostale obveznosti za zavezance tako v javnem kot v zasebnem sektorju. Ena izmed teh je imenovanje zaupnika v organizaciji, ki ima več kot 50 zaposlenih.
Zloraba bolniške odsotnosti je ena najbolj pogostih kršitev, ki jo preiskujejo detektivi. Uporabljajo različne načine izvajanja kontrole in nadzora bolniškega staleža. Okrevanje delavca naj bi se zaključila v čim krajšem času, vendar ne krajšem kot je to določeno s strani zdravstvenih strokovnjakov. Na podlagi tega je mogoča tudi kontrola bolniške med vikendom.
Enotna pravila za varstvo osebnih podatkov v Evropski Uniji postavlja Splošna uredba (GDPR). Poleg tega nekatera vsebinska in postopkovna vprašanja urejajo države članice posebej s svojimi zakoni. V Sloveniji to področje ureja Zakon o varstvu osebnih podatkov, ki je v veljavi od 26.1.2023.
NIS 2 je direktiva o kibernetski varnosti, ki je nadomestila prejšnjo direktivo NIS iz leta 2016. Prinaša pa izboljšave in širši obseg uporabe.