Detektivi se v praksi pogosto srečujemo z delom na črno. Mnogo delavcev namreč po službenem času izvaja iste storitve, kot jih izvaja v delovnem razmerju ali pa po prenehanju delovnega razmerja svoja znanja izkorišča naprej.
Zaradi hekerskih napadov med obdobjem maja 2018 in septembra 2019, kjer je bilo zlorabljenih preko 500 milijonov uporabnikov Facebooka je ta teden DPC – Irski organ za varstvo osebnih podatkov – ameriški družbi Meta naložili 265 milijonov evrov kazni. Preiskava je namreč prepoznala kršitev uredbe GDPR in odgovornost Mete za le-to. Poleg kazni so naložili tudi rok, do katerega morajo urediti postopke in zagotoviti skladnost z Uredbo GDPR.
Ta mesec je v veljavo vstopil nov (oz. tretja različica osnovnega) Zakona o elektronskih komunikacijah, ZEKom-2. Ta je nadomestil trenutno veljavni ZEKom-1 in v slovensko regulativo implementiral Direktivo Evropske unije o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah.
Trenutno kaže, da bo do konca novembra 2022 sprejet nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2).
V času visokih popustov so kibernetskemu kriminalu izpostavljeni tako trgovci, ki svoje produkte/storitve prodajajo preko spleta, kot tudi kupci, ki lahko hitro padejo v zanko spletne prevare. Dandanes je kibernetski kriminal že za vsakim vogalom, zato je pomembno, da se zavedamo katere so najpogostejše kibernetske prevare – tako jih lahko tudi hitreje prepoznamo in s tem preprečimo, da postanemo njihova žrtev.
Informacijski pooblaščenec je podal mnenje o prepovedi uporabe zasebnega telefona na delovnem mestu. Pri uporabi telefona v zasebne namene lahko namreč pride do konflikta interesov delodajalca in pravico zaposlenega do zasebnosti – uporaba slednjega izven zasebne sfere lahko namreč pripelje do prepletanja zasebnega in javnega, kar lahko okrni pravico vsakega posameznika do zasebnosti.
Ko se zanašamo na tehnologijo in povezljivost, raste tudi naša ranljivost za kibernetske napade. Za razliko od virusov izpred nekaj let, ki so izklopili sistem za nekaj ur, lahko današnje posledice kibernetskih napadov vključujejo ukradene podatke, uničena omrežja in na tisoče ali celo milijone evrov za obnovitev.
Ali lahko delodajalci sploh vzpostavijo sistem videonadzora z namenom, da spremljajo in preverjajo svoje zaposlene?
Kibernetska varnost omogoča zaščito omrežij, naprav in podatkov pred nezakonitim dostopom ali kriminalno uporabo hkrati pa zagotavlja zaupnosti, celovitosti in dostopnosti informacij. Dandanes je poslovanje vseh organizacij odvisno od računalniških sistemov in interneta.
Ne dovolite, da vaše podjetje postane tarča napadalcev in se udeležite seminarja “Napredna kibernetska varnost”, kjer boste izvedeli vse o aktualnih kibernetskih grožnjah in rešitvah za kibernetsko varnost.