Omrežje 5G in kibernetska varnost
Začetek novega desetletja bo čas za uvedbo naslednje tehnologije v zdaj nepogrešljivi mobilni telefon. Omrežja 5G so realnost in prihodnost na dosegu roke, ki pa danes povzroča številne skrbi in razprave. Predvsem na področju kibernetske varnosti.
Peta generacija je pravzaprav četrta po vrsti, če štejemo samo digitalno zgodovino mobilnih omrežij in ni nevaren, je kot vsaka nova generacija bolj varen od predhodnih. S 5G pa se bo v omrežje povezala še množica tehnologij, infrastrukture, mestnih sistemov itd.
Nova tehnologija 5G prinaša ogromno prednosti in napredka v telekomunikacijski tehnologiji. Z njo prihajamo v novo dobo popolne digitalizacije naše družbe. Velik vpliv bo imela na naš vsakdanjik – pridobivanje informacij bo hitrejše, dostop do multimedijskih vsebin pa skoraj takojšen. Še več pa strokovnjaki pričakujejo na področju gospodarstva, saj bo omogočalo kakovostnejše in hitrejše storitve ter učinkovito povezovanje najrazličnejših naprav (internet stvari). Optimizacija dela bo doživela do zdaj nedosegljive razsežnosti.
Vendar vsak tehnološki napredek prinaša tudi veliko negotovosti in strahu. 5G odpira številna vprašanja predvsem z vidika kibernetske varnosti. Hekerski vdori in slabo zaščiteni informacijski in komunikacijski sistemi so velika grožnja sodobnemu svetu. Čeprav so to večinoma vprašanja in izzivi, s katerimi se že dolgo spopadamo, bo z uvedbo nove tehnologije ta tematika zahtevala še dodaten napor in uvedbo novih ukrepov tako na nacionalni kot mednarodni ravni.
Agencija za kibernetsko varnost Evropske unije (ENISA) v osnovi prepoznava dve vrsti ogroženosti oz. ranljivosti: ranljivosti, vezane na strojni in programsko opremo in ogroženost, vezano na vzpostavitelje omrežja 5G. Izpostavili so nevarnost količine podatkov (predvsem osebnih), ki se nahajajo v oblaku, v povezavi z vzpostavitelji je to še posebej nevarno, saj bo morebiten uspešen hekerski napad na države pomenil porušenje celotnega sistema posamezne države.
Prava pot do kibernetske varnosti so med drugim strogi standardi, ki morajo zajeti vse vpletene v tem procesu – standardi, ki jih določa nepristranska stroka, katere edino vodilo je znanstvena preverljivost.