Vročanje je predpogoj za nastop določene pravne posledice. Po zakonu lahko sodišče odredi, da se vročitev opravi s pomočjo detektiva, ki opravlja vročanje kot registrirano dejavnost na podlagi posebnega dovoljenja ministra, pristojnega za pravosodje.
Sodobna filmska industrija je v javnosti oblikovala zelo atraktivno in akcijsko podobo o zasebnih detektivih, v Sloveniji pa je ta podoba daleč od resničnosti. Zakon o detektivski dejavnosti določa, da lahko detektivi zbirajo, obdelujejo, posredujejo podatke in informacije ter svetujejo na področju preprečevanja kaznivih ravnanj.
Odsotnost delavcev na delovnem mestu zaradi poškodbe ali bolezni je v Sloveniji v porastu. Po številu koriščenja bolniške oziroma zdravstvenega absentizma se naša država uvršča v sam mednarodni vrh!
Delodajalci lahko z alkotestom odkrijejo delavce, ki v delovnem času uživajo alkohol – s tem, da slednje opozorijo ali celo sankcionirajo pa hkrati dvigujejo, predvsem pa vzdržujejo varnost na delovnem mestu.
Detektivi se v praksi pogosto srečujemo z delom na črno. Mnogo delavcev namreč po službenem času izvaja iste storitve, kot jih izvaja v delovnem razmerju ali pa po prenehanju delovnega razmerja svoja znanja izkorišča naprej.
Nadzor bolniškega staleža zaposlenega lahko izvede le detektiv, ki ima izdano licenco in izpolnjuje pogoje v skladu s tem zakonom. Pred pričetkom izvajanja nadzora bolniškega staleža mora detektiv s strani delodajalca pridobiti tudi ustrezno pooblastilo. V sklopu svojega dela s svojimi upravičenji tako pridobiva informacije (in tudi dokaze), ki izkazujejo kršitev bolniškega reda in o svojih izsledkih obvesti delodajalca.
V Sloveniji je detektivska dejavnost samostojna dejavnost, ki je v nekaterih pogledih zelo podobna policijski, predvsem z vidika zakonitega pridobivanja dokaznega gradiva. S slednjim lahko namreč naročniku (najpogosteje so to ravno delodajalci), ki to storitev naroči pripomore k razreševanju marsikaterega dogodka.
Tako zasebni detektivi, kot policisti s svojim delom posegajo v človekove pravice in svoboščine državljanov, zato je pomembno, da so njihove pristojnosti in pooblastila jasno opredeljena.
Sodobna filmska industrija je v javnosti oblikovala lik in do neke mere romantično podobo o zasebnih detektivih. V Sloveniji pa je ta podoba daleč od resničnosti. Zakon o detektivski dejavnosti določa, da lahko detektivi zbirajo, obdelujejo, posredujejo podatke in informacije ter svetujejo na področju preprečevanja kaznivih ravnanj.
Detektivska dejavnost v Sloveniji je v primerjavi s svetom mlada dejavnost. Gre za regulirano gospodarsko dejavnost, ki deluje po Zakonu o detektivski dejavnosti. Na področjih, na katerih sedaj delujejo izključno državni organi, bi lahko detektivi odigrali pomembno vlogo in s tem postali alternativa in dopolnitev le teh, saj so detektivi osebe z visokošolsko izobrazbo, varnostno preverjeni z veljavno detektivsko licenco.