Javnosti je bolj ali manj znano, da so pravice in obveznosti v povezavi z varstvom pri delu, ki zadevajo delodajalce in delavce, jasno določene v zakonodaji in v strokovni literaturi. O teh smo pisali tudi v prejšnjem blogu – povezava. Manj pa je znanega glede vrste in obsega pravic, ki zadevajo samozaposlene osebe, čeprav je znano, da zelo veliko posameznikov v naši državi poslovno deluje v tej statusni obliki.

Zakon o varnosti in zdravja pri delu dokaj podrobno ureja zaveze in pravice samozaposlenih oseb. To je oseba, ki opravlja pridobitno ali drugo poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic, pa ne zaposluje drugih delavcev in v delovni proces ne vključuje drugih oseb. Samozaposlena oseba je v skladu z zakonom odgovorna za svojo varnost in zdravje ter za varnost in zdravje drugih oseb, na katere vplivajo njena dejanja ali opustitve.

Tudi za samozaposlene osebe obstaja dolžnost, da oceni tveganje, niso pa zavezane k izdelavi pisne izjave o varnosti z oceno tveganja, s pomembno izjemo, in sicer če ugotovimo, da na delovnem mestu, na katerem opravlja svojo dejavnost, obstaja nevarnost za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom. V tem primeru so dolžne izdelati pisno izjavo in obenem določiti ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu. V kolikor tveganja za zdravje in varnost pri delu torej ni, pisna izjava o varnosti z oceno tveganja ni potrebna.

Klub temu, da izdelava pisne izjave o varnosti z oceno tveganja pri samozaposlenih ni obvezna v vseh primerih, je vendarle priporočljivo, pa tudi samozaposlene osebe strokovno ocenijo tveganje in pri tem jasno določijo ukrepe in način izvajanja teh ukrepov za zagotovitev varnega in zdravega dela.

Prav tako je priporočljivo, da samozaposlene osebe opravijo predpisani zdravstveni pregled, čeprav taka obveznost zanje formalno ne obstaja.

V primeru popoldanskega s.p. to osebo skladno z Zakonom o varnosti in zdravja pri delu ne moremo šteti za samozaposleno osebo, saj ta ni edini in glavni poklic.

Kontaktirajte nas za več informacij!