Pomembnost zavarovanja poslovnih skrivnosti (2)

Kot smo opisali že v prejšnjem blogu je poslovna skrivnost vsak podatek o gospodarski dejavnosti ali gospodarskem položaju, ki je in ki sme biti znan le določenemu krogu oseb. Z institutom poslovne skrivnosti se lahko zaščiti proizvodni postopek, podatki o nastopanju na trgu, podatki o finančnem, materialnem in kadrovskem položaju podjetja, kar je še posebej koristno v primerih, ko ni mogoče uporabiti drugih metod zaščite.

V primeru gospodarskih družb in drugih podjetij je smiselno, da se v prvem koraku zavarovanja poslovne skrivnosti pripravi interno evidenco o tem, katere informacije oz. znanja sploh predstavljajo poslovno skrivnost, kako pomembne so posamezne poslovne skrivnosti za podjetje, kdo vse prihaja v stik s temi informacijami in posledično kakšna raven zaščite je potrebna za posamezno od teh informacij. Hkrati s tem je priporočljivo narediti tudi oceno tveganja za primer, da so posamezne od teh informacij razkrite. Šele po opravi tovrstnih analiz lahko družba oblikuje najbolj smotrn načrt zaščite poslovnih skrivnosti.

Z namenom izkazovanja skrbnega varovanja poslovnih skrivnosti je smiseln tudi sprejem ustreznih notranjih aktov podjetja, npr. pravilnika oziroma politike varovanja poslovnih skrivnosti. V tem aktu so lahko že konkretno opredeljene informacije, ki se štejejo za poslovno skrivnost, oziroma vsaj način, kako se te informacije identificira. Poleg tega pa lahko tovrstni pravilniki področje varovanja poslovnih skrivnosti na ravni podjetja uredijo tudi razmeroma celovito.

Kadar je poslovna skrivnost določena s pisnim sklepom, mora biti v sklepu natančno določen način varovanja poslovne skrivnosti,  krog oseb,  ki skrivnost poznajo, ter njihove odgovornosti v zvezi z varovanjem poslovne skrivnosti. Poleg tega zakon določa tri kategorije oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost:

• osebe znotraj družbe, tj. njeni zaposleni, družbeniki in člani organov;
• osebe, ki za družbo opravljajo delo na podlagi civilnopravne pogodbe, ne pogodbe o zaposlitvi,
• ter osebe zunaj družbe, ki vedo za poslovno skrivnost.

Poleg sprejetja pravilnika pa predlagamo, da se osebam, ki imajo dostop do poslovnih skrivnosti oziroma vsaj do najobčutljivejših poslovnih skrivnosti, ponudi v podpis tudi še poseben sporazum o zaupnosti, s katerim oseba potrdi, da je seznanjena s pravilnikom in s tem, kako so označene / določljive poslovne skrivnosti podjetja, in tudi da se jih zaveže varovati ter da sprejema ustrezne posledice v primeru kršitve.

Kadar odgovorne osebe neustrezno varujejo poslovne skrivnosti, lahko družba zahteva odškodnino za škodo, ki ji je s tem nastala. Pri tem poznamo dve različni vrsti kršitve:

• kadar podatek posredujejo osebe, ki zanj vedo, velja prepoved, da teh informacij ni dovoljeno posredovati 3. osebam. Najpogostejša kršitev takšne vrste je t.i. insider trading, kjer si zaposleni izmenjujejo podatke o donosnih delnicah in investicijah.
• Kadar osebe poizkusijo na prikrit način dostopati do podatka, ki ga še ne poznajo in ga niso upravičene poznati. Takšno dejanje je kvalificirano kot gospodarsko vohunstvo in je opredeljeno kot kaznivo dejanje. Posledice gospodarskega kriminala so lahko drastične, tako za posameznika, kot za družbo, ki ga je spodbujala k takšnemu početju.