Zaščita prijaviteljev »žvižgačev« v Sloveniji
Zakon o zaščiti prijaviteljev se navezuje na zavezance javnega in zasebnega sektorja, ki morajo določenega roka v skladu z zakonom vzpostaviti notranji sistem za prijavo nepravilnosti znotraj organizacije.
V Sloveniji je pričel po vzoru evropske direktive /1937 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije delovati zakon, ki omogoča zaščito prijaviteljev v organizaciji – Zakon o zaščiti prijaviteljev. Osnovni namen zakona je predvsem zaščita javnega interesa celovito ureja področje varstva prijaviteljev kršitev.
Zakon je pričel veljati 22.2.2023 in prinaša pomembne ukrepe za zaščito oseb, ki prijavijo kršitev v svojem delovnem okolju, določa pa tudi dodatne obveznosti za zavezance v javnem in zasebnem sektorju.
Zavezanci so dolžni določila zakona vzpostaviti in implementirati v zakonsko določenih rokih – rok za vzpostavitev prijavnih poti so za pravne subjekte, ki zaposlujejo od 50 do 249 delavcev je določen do 17. 12. 2023, za pravne subjekte, ki zaposlujejo več kot 250 delavcev in zavezanci v javnem sektorju pa 90 dni od uveljavitve zakona – do 23.5.2023.
Kdo sploh je »žvižgač«?
Žvižgač oziroma angleško whistleblower je zaposlen posameznik v organizaciji, ki razkrije kršitev, domnevno nepošteno, neetično, diskiminatorno, neprimerno ali nelegalno dejavnost, ki se pojavlja v organizaciji. Njihova zaščita, predvsem pa ohranjanje anonimnosti sta ključna za njihovo varnost, nov Zakon o zaščiti prijaviteljev pa s svojimi ukrepi prinaša pomembne novosti ravno na tem področju.
Zakon se navezuje na zavezance javnega in zasebnega sektorja, ki morajo do zgoraj omenjenega roka v skladu z zakonom vzpostaviti notranji sistem za prijavo nepravilnosti znotraj organizacije.
Najbolj odmevni primeri žvižgaštva v Sloveniji?
- Patria – To je bil ena izmed največjih korupcijskih afer v zgodovini Slovenije. Gre za prodajo 135 oklepnih vozil finskega proizvajalca Patria slovenski vojski. Razkril ga je takratni direktor protikorupcijske komisije, ki je sprožil preiskavo.
- Farmacevtska industrija – Leta 2019 je farmacevtski inženir razkril, da farmacevtska podjetja zavajajo o varnosti in učinkovitosti svojih zdravil. Svoje ugotovitve je podkrepil s tajnimi posnetki sestankov, na katerih so farmacevti priznavali, da so zavajali javnost.
- NLB – Novembra 2019 je v javnost prišel posnetek sestanka med vodstvom NLB in predstavniki države, na katerem so se dogovarjali o prikrivanju informacij o sumljivih transakcijah v času prestrukturiranja banke. Posnetek je razkril nepravilnosti in vodil k odstopu nekaterih vodilnih.
- Ivan Gale – Gale je 23. aprila 2020 v oddaji Tarča na RTV Slovenija razkril informacije o aferi maske. Trdil je, da se je preusmeritev vseh dobav zaščitne opreme med epidemijo COVID-19 na Zavod RS za blagovne rezerve izvedla namerno.
- Zdravstvo – V letu 2021 je bilo razkrito, da so nekateri zdravniki in farmacevti izkoriščali svoj položaj za osebne koristi. Med drugim so v zameno za denar izdajali ponarejena potrdila o testiranju na COVID-19, ter sprejemali podkupnine za predpisovanje določenih zdravil.
Težko je reči, kateri primer je najbolj odmeven, saj so vsi prispevali k povečanju ozaveščenosti o korupciji in nepravilnostih v družbi ter pripomogli k izboljšanju transparentnosti in odgovornosti. Žvižgači s svojimi razkritji prispevajo k izboljšanju razmer v organizacijah in družbi ter pomagajo preprečevati nadaljnje zlorabe.